Ameriška vojska je na začetku druge svetovne vojne potrebovala lahko večnamensko vozilo, ki bi ga bilo mogoče hitro proizvajati, enostavno popravljati in uporabljati v vseh mogočih razmerah – od puščav do snežnih območij. Ključna zahteva je bila mehanska preprostost. Vozilo ni smelo biti zapleteno, saj je moralo delovati tudi tam, kjer ni bilo delavnic, rezervnih delov ali izurjenih mehanikov.
Inženirji podjetja Willys-Overland so zato zasnovali vozilo brez nepotrebnih zapletenosti, z jasno dostopnimi mehanskimi sklopi in brez kakršne koli elektronike. Willys jeep je bil pogosto dostavljen ameriškim četam in zaveznikom delno razstavljen v lesenih zabojih. To je omogočalo učinkovitejši pomorski in letalski transport, spuščanje vozil z letali in hitro sestavljanje takoj po prihodu na bojišče. Izurjene ekipe so lahko jeep sestavile v manj kot eni uri, v nujnih primerih pa še bistveno hitreje.
Sestava džipa v štirih minutah:
Zaradi ogromnih potreb vojske Willys sam ni zmogel zadostiti proizvodnji. Zato je ameriška vlada v proizvodnjo vključila tudi podjetje Ford. Fordova različica jeepa se je imenovala ford model GPW in je bila tehnično skoraj popolnoma enaka avtu willys MB, deli pa so bili medsebojno zamenljivi, kar je bilo ključno za logistiko na fronti. Edina vidna razlika so bili pogosto drobni detajli, kot je Fordov logotip na nekaterih delih.
Med letoma 1941 in 1945 je bilo izdelanih približno 640.000 vojaških džipov, kar pomeni, da je bil jeep eno najbolj množično proizvedenih vojaških vozil v zgodovini.
Po vojni je jeep postal temelj civilnih terencev in je prinesel rojstvo znamke Jeep, kakršno poznamo danes. Njegova oblika, filozofija in robustnost so postale simbol svobode, zanesljivosti in tehnične genialnosti skozi preprostost.
