Pisalo se je leto 1976, ko je na ceste zapeljala gamma. Lancia gamma. »Avto za tiste, ki razmišljajo z glavo in čutijo s srcem. Za arhitekte, profesorje, pisatelje. Za ljudi, ki ne potrebujejo statusnega simbola, ker imajo status že brez avta.« Tako se je glasil reklamni slogan za štirikolesnik, katerega zunanjost so oblikovali v slovitem studiu Pininfarina in je deloval kot italijanska obleka po meri. To je bil čas, ko je avtomobilski svet drvel proti večji množičnosti in kompromisom, gamma pa je izstopala s svojo prefinjeno, skoraj aristokratsko držo.
Vse se je začelo na salonu v Ženevi, kjer je bila lancia prvič na ogled, in sicer tako v limuzinski kot kupejevski različici. Prostornost je bila pisana z veliko začetnico, pri čemer je dolžina limuzine znašala 4,58 in kupeja 4,48 metra. Pod limuzino se je podpisal Leonardo Fioravanti, pod kupeja pa Aldo Brovarone. Ime so izbrali z namenom, saj gre za tretjo črko grške abecede. Pred gammo so namreč leta 1971 predstavili beto, s katero si je delila prednji pogon in vzmetenje.
Motor opustili zaradi dodatnega davčnega bremena
Razvojniki so se sprva poigravali z idejo, da bi v gammo vgradili šestvaljni motor, a so se nato odločili za štirivaljnika, za prenos moči pa sta skrbela 5-stopenjski ročni ali 4-stopenjski samodejni menjalnik. Moč motorja, pri katerem so uporabili tudi aluminij, da je bil lažji, je bila 120 (88 kW) ali 140 konjev (103 kW). 2,5-litrski motor so kmalu opustili zaradi dodatnega davčnega bremena, ki je veljalo za motorje z več kot dvema litroma prostornine. Skozi leta so na osnovi platforme gamme predstavili več konceptov, pri večini so sodelovali s studiom Pininfarina (šlo je za kupe, večnamensko vozilo in limuzino), a serijske proizvodnje niso dočakali. Še najbolj zanimiva je bila različica spider s snemljivo sončno streho iz leta 1978.
Načrt Lancie z gammo je bil, da predstavijo avto, ki bo zastavonoša znamke. Bila je prostorna in tudi pregledna, saj so bile steklene površine ogromne. V notranjosti so želeli ohraniti tradicionalni slog oblikovanja, velik poudarek je bil na udobnih prednjih sedežih in prav tako udobni zadnji klopi. Tudi prtljažnik s prostornino blizu 500 litrov je bil vreden svojega imena, zadnja vrata pa so se odpirala navpično. Vse to je bil razlog, da je gamma lahko odigrala vlogo družinskega avtomobila. Tudi sicer pri materialih niso varčevali s kakovostjo, del serijske opreme so bili tudi po višini nastavljiv volanski obroč, električno pomična vsa štiri stekla in električno nastavljivi zunanji ogledali. Za tiste čase luksuzno in udobno. Pri kupejevski različici so pri Pininfarini enostavno skrajšali medosno razdaljo, avto je imel ostre robove, prednje in zadnjo steklo je bilo zajetno, gamma kupe pa je že na prvi pogled delovala nadvse aerodinamično. Tudi veliki odbijači so takoj padli v oko, nekaj posebnega je bila samodejna nastavitev višine prednjih luči.
Na nekaterih prototipih ni bilo zunanjih ogledal
»Gamma je lep, a hkrati grozen avto. Imela je težave z rjavenjem, motor, ki so ga tako opevali, pa je bil vir številnih težav. Zasnova iz aluminija je bila inženirsko vse prej kot dorečena, manjše težave so se kopičile in je pogosto prišlo do popolne okvare motorja. Tudi krmiljenje je bilo vse prej kot enostavno,« je dejal neimenovani lastnik, ki je gammo letnik 1979 tri desetletja kasneje kupil v Španiji, imela pa je vsega 83.000 prevoženih kilometrov. Precej drugačno je bilo mnenje nekega drugega lastnika, ki je dejal: »Gamma ni avto za vsakogar. Ni najhitrejša, ni najglasnejša, ni najbolj znana. A vsakemu, ki sede vanjo, je takoj jasno, zakaj jo imam. To je moj dnevni salon na štirih kolesih.« Kupejevsko različico gamme vozi še danes. Pri zgodnjih modelih so bile težave z volansko črpalko, ki je napajala tudi mehanizem za električno odpiranje oken. Ko je odpovedala, so lastniki ugotovili, da ne morejo normalno ne voziti ne odpirati oken. Mehaniki so to pospremili s stavkom »To je pač avto z osebnostjo.«
Na nekaterih prototipih še pred začetkom proizvodnje ni bilo zunanjih ogledal. Z razlogom. Pri Pininfarini niso želeli pokvariti čiste linije avtomobila. Ko so jih kasneje dodali, pa so jih postavili nekoliko nižje in bolj proti sredini, kar je bilo nenavadno in neergonomsko, a stilsko. So pa nekaj enot gamme predelali v pogrebno vozilo, ki je imelo podaljšano karoserijo in temno barvo. V Italiji so kot znak spoštovanja do pokojnika dejali: »Če greš, pojdi vsaj v slogu.« S proizvodnjo gamme so nadaljevali vse do leta 1984, ko so se odgovorni v podjetju odločili, da je čas za upokojitev (izdelali so 15.272 limuzin in 6790 kupejev) in predstavitev novega modela, ki je slišal na ime thema. Avto je združeval eleganco, razkošje in zmogljivost ter na cestah zdržal 10 let. Ime so nato znova obudili leta 2011, šlo je dejansko za preimenovanega chryslerja 300C, namenjenega evropskemu trgu, a je že tri leta kasneje sledila upokojitev.
