Polna baterija je na zaslonu kie EV3 obljubljala 436 kilometrov vožnje. Sto odstotkov je pri električnem avtomobilu pomirjujoča številka: vsaj nekaj časa ni treba razmišljati o naslednji vtičnici. Split je po krajši poti od Ljubljane oddaljen 447 kilometrov, če bi se peljali skozi Zagreb, pa približno 526. Razlika med obljubljenim dosegom in našim ciljem se na domačem parkirišču ni zdela velika. Pri bencinskem avtomobilu se z njo, če smo iskreni, niti ne bi ukvarjali. Ko se prižge lučka za gorivo, voznik zavije na prvo črpalko, ki mu »stopi« na pot, v nekaj minutah napolni rezervoar in nadaljuje. Na avtocesti se je tako razlika med zaslonom in zemljevidom začela povečevati. Uradnih 436 kilometrov je številka, izmerjena v mešanih razmerah, in nikakor ne obljuba za vožnjo s 130 kilometri na uro v julijski vročini. Klimatska naprava je delovala ves čas, v prtljažniku je bila počitniška prtljaga, cesta pa ni bila ne ravna ne brezvetrna. Kilometri na zaslonu so zato izginjali hitreje od kilometrov do Splita.
Naša EV3 je bila različica standard range, osnovni model z manjšo od dveh baterij. Njenih 58,3 kilovatne ure si je mogoče predstavljati kot velikost električnega rezervoarja. Na avtocesti je bilo iz njega mogoče dobiti približno 300 kilometrov običajne vožnje, ne da bi morali zmanjševati hitrost ali izklapljati hlajenje. Do Splita premalo, do prvega načrtovanega postanka v Gospiću pa dovolj.
Na pot smo se odpravili v dvoje. Avtomobila nismo nameravali obravnavati kot varčevalnega eksperimenta, pri katerem se zaradi vsakega odstotka baterije vozi počasneje in pot v poletni vročini nadaljuje brez klimatske naprave. Če naj bi električni avtomobil nadomestil bencinskega ali dizelskega, je moral pot opraviti v enakem udobju. Vendar pa se v praksi hitro pokaže, da teorija in realnost dosega nista vedno usklajena. Ko baterija telefona pade pod 20 odstotkov, se človek začne obnašati drugače. Zmanjša svetlost zaslona, izključi vse nepotrebno in poišče najbližjo vtičnico. Pri avtomobilu pa ne smemo zganjati panike, kajti 20 odstotkov pomeni še dobrih 60 kilometrov. Po približno 250 kilometrih smo torej v Gospić zavili z manj kot petino energije v bateriji. Toda pri električnem avtomobilu je prav tak prihod na hitro polnilnico zaželen: prazna baterija na začetku sprejema elektriko hitreje. Razloga za paniko ni bilo. Gospić je bil ves čas bliže, kot je segal preostali doseg. Pomembno je bilo le, da nas tam čaka prost kabel. Prav ta želja pa se je izkazala za preveč optimistično.