Če želite zares doživeti vse okuse in arome, ki jih ponuja vino, se morda zdi pitje vode pred prvim požirkom ali med okušanjem povsem logičen način za čiščenje ust. Toda priznana sommelierka opozarja, da bi vam prav ta navada lahko preprečila, da bi vino okusili tako, kot si je zamislil vinar.
»Karkoli zaužijete, preden naredite prvi požirek vina, bo spremenilo njegove prave značilnosti,« je za Fox News Digital povedala newyorška sommelierka in vinska edukatorka Sarah Looper.
Zakaj kozarec vode pred vinom morda ni najboljša izbira?
Mnogi ljubitelji vina menijo, da voda pomaga »ponastaviti« brbončice, vendar Looper pojasnjuje, da voda, tako kot katera koli druga tekočina, spremeni kemično ravnovesje v ustih, tudi njihovo pH-vrednost. To pa lahko neposredno vpliva na zaznavanje okusov.
Za pravilno oceno vina zato priporoča predvsem potrpežljivost. Prvi požirek po njenih besedah ni namenjen temu, da bi vino takoj ocenili, ampak predvsem temu, da se nanj navadijo naše brbončice. Pred tem je dobro vino tudi povonjati. »Ker vonj bolje zaznavamo tudi skozi usta, bomo aromatične molekule, ki jih najprej spravimo v usta, pri drugem požirku dejansko bolje zaznali. Tako svoje brbončice prilagodite temu, kar vino v resnici je,« pojasnjuje.
Pri tem gre za pojav, imenovan retronazalna olfakcija. Arome iz hrane ali pijače se iz ustne votline širijo proti nosu in pomembno vplivajo na končno zaznavanje okusa.
Ključ ni voda, ampak čas
Vsak človek ima nekoliko drugačne brbončice, na zaznavanje okusov pa vplivajo tudi dejavniki, kot sta pH v ustih in občutljivost za posamezne okuse. Zato ima lahko pomemben vpliv tudi to, kaj zaužijemo tik pred vinom. »Če pred vinom zaužijete nekaj sladkega in zelo kislega, kot je Coca-Cola, ali popijete močan koktajl, boste popolnoma zmedli svoje čute,« opozarja Looper.
Po njenem mnenju ni mogoče iz takšne pijače neposredno preiti na vino in pričakovati, da bodo možgani in brbončice pravilno zaznali njegove značilnosti. Ključ do »ponastavitve« brbončic zato ni nujno kozarec vode, temveč nekaj časa.
»Dajte si malo časa, nato naredite prvi požirek vina in svojim možganom omogočite, da se prilagodijo temu, kar okušate. Šele nato naredite drugi požirek,« svetuje strokovnjakinja. Prav drugi, včasih pa celo tretji požirek naj bi omogočil, da vino zares zaznamo v vsej njegovi kompleksnosti.
Na okus vpliva tudi kisik. Ko vino natočimo v kozarec in pride v stik z zrakom, se njegove arome in okusi postopoma razvijajo, zato lahko vino nekaj minut po prvem požirku okusimo precej drugače.
Tudi temperatura lahko pokvari vino
Poleg tega, kaj zaužijemo pred pitjem vina, lahko na njegovo doživetje vplivajo tudi številne druge navade. Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da mora biti belo vino postreženo skoraj ledeno hladno, rdeče pa pri sobni temperaturi. Če je belo vino prehladno, lahko izgubi nežnejše arome in okuse. Preveč toplo rdeče vino pa lahko deluje težko, alkohol pa lahko postane preveč izrazit in prekrije sadne note.
Priporočene temperature se razlikujejo glede na vrsto vina. Peneča vina je najbolje postreči pri približno 3 do 7 stopinjah Celzija, lahka bela in rosé vina pri sedem do 10 stopinjah, polnejša bela vina pa pri 10 do 13 stopinjah.
Lažja rdeča vina, kot je modri pinot, najbolje izražajo svoje lastnosti pri približno 12 do 14 stopinjah, polna rdeča vina, na primer cabernet sauvignon, pa pri 15 do 18 stopinjah Celzija. Dobro pravilo je, da vino postrežemo nekoliko hladnejše kot pretoplo, saj se bo v kozarcu razmeroma hitro segrelo.
Pomembna sta tudi kozarec in način držanja
Tudi oblika kozarca ni zgolj estetska. Kozarci imajo peclje predvsem zato, da toplota dlani ne bi segrevala vina.
Če kozarec držimo za čašo, lahko temperaturo vina v nekaj minutah dvignemo za več stopinj, kar vpliva tako na okus kot na vonj. Oblika kozarca je pomembna tudi zato, ker pomaga usmerjati arome proti nosu in s tem izboljša celotno izkušnjo.
Kljub vsem pravilom pa Looper svetuje, naj se ljubitelji vina z njimi ne obremenjujejo preveč. Najpomembneje je, da ugotovijo, kaj ustreza njihovemu okusu.
Za boljše doživetje vina je dovolj že preprost ritual: vino najprej povonjamo, naredimo majhen požirek, pustimo, da oblije brbončice, nato pa za trenutek počakamo, preden naredimo še enega. Tako lahko bolje opazujemo, kako se arome in okusi razvijajo. »Ne gre toliko za to, kaj je prav in kaj narobe. Gre za to, kaj vam je všeč, v čem uživate in kaj vam tekne,« poudarja Looper. Pravila so po njenih besedah predvsem izhodišče, ki ga lahko vsak prilagodi sebi.