Saharski inženir Tateh Lehbib je uspešno preizkusil gradnjo odpornih hiš iz zavrženih plastenk, napolnjenih s peskom. Tako je na mah rešil težavo z uničujočimi poplavami, ekstremno vročino in ravnanjem z odpadki v begunskih taboriščih, kjer že več kot štiri desetletja v izgnanstvu živi približno 90.000 Saharcev.

Rešitve se je domislil po katastrofalnih nalivih oktobra 2015 v Alžiriji, ko so poplave uničile skoraj 17.000 tradicionalnih domov in več kot polovico javne infrastrukture. Obstoječe hiše, grajene iz surove zemlje in blata, so bile edina cenovno dostopna možnost, vendar so se, pričakovano, ob stiku s tolikšno količino vode hitro sesedle.

Lehbib, ki se je po študiju obnovljivih virov energije dodatno izobraževal na področju energetske učinkovitosti, je iskal brezplačen trden material. Odgovor je našel v plastenkah, ki so se v ogromnih količinah kopičile v puščavi. Leta 2016 je svoji babici zgradil prvo tovrstno domovanje, za katero je porabil okoli 6000 plastenk.

O njegovem prvem podvigu so sicer poročali že pred časom, vendar pa je zdaj jasno, da je rešitev dobra. Hiša se je obdržala vse do danes.

Ti objekti so zasnovani posebej za kljubovanje neusmiljenim puščavskim razmeram. Namesto klasičnih štirikotnih tlorisov je Lehbib izbral valjasto obliko, saj okrogle stene bolje prenašajo močne sunke vetra, polnega peska.

Gradnja ene takšne hiše traja približno teden dni in stane okoli 250 evrov, kar je četrtina manj od klasične hiše iz blata. Kar 80 odstotkov vseh uporabljenih materialov pa je recikliranih.

Plastenke, napolnjene z mešanico peska in slame, so zložene kot opeke ter prevlečene s plastjo cementa in apna. Nastala lupina je neprebojna za dež in po navedbah inženirja do dvajsetkrat močnejša od klasične opeke iz blata.

Novi objekti ponujajo tudi znatno izboljšanje kakovosti življenja v notranjosti. Zunanji beli premaz odbija sončne žarke, medtem ko stisnjeni pesek deluje kot odličen toplotni izolator. Dvojna streha in dve strateško razporejeni okni na različnih višinah zagotavljajo naravno prezračevanje. Notranjost je po zaslugi te arhitekture lahko tudi do pet stopinj Celzija hladnejša od zunanjosti.

Gradnja ene takšne hiše traja približno teden dni in stane okoli 250 evrov, kar je četrtina manj od klasične hiše iz blata. Kar 80 odstotkov vseh uporabljenih materialov pa je recikliranih.

Uspeh prve hiše je hitro prerasel v širši projekt. Ob finančni podpori inovacijskega sklada Agencije ZN za begunce (UNHCR) je Lehbib pozneje zgradil dodatnih 24 domov v petih različnih taboriščih. Te so bile prednostno namenjene starejšim in invalidnim osebam. Njegov projekt se je leta 2018 uvrstil v finale mednarodnih nagrad World Habitat Awards.

Danes metodo prevzemajo tudi druge družine v taboriščih. 

Priporočamo