Če izpostavimo daljinske pohodniške in kolesarske poti, ki postajajo vse bolj priljubljene – zakaj so po vašem mnenju tako privlačne za sodobnega gosta?
Daljinske poti so zasnovane tako, da povezujejo najbolj privlačne krajine, razglede in doživetja, ki bi si jih pohodnik ali kolesar želel ogledati. Obiskovalec se lahko preprosto prepusti trasi in okolju, brez nenehnega načrtovanja. Poleg tega dokončanje daljinske poti vzbuja občutek dosežka – občutek, da si nekaj opravil, nekaj zaključil. Ta dodana vrednost je za sodobnega gosta izjemno pomembna, saj je v vsakdanjem življenju pogosto primanjkuje. Dodatna privlačnost pa je tudi v tem, da daljinske poti ne poznajo državnih meja in ponujajo izrazit občutek svobode gibanja.
In katera je trenutno najbolj izpostavljena?
V zadnjih letih je v ospredje nedvomno stopila Juliana Trail, krožna pot okoli Julijskih Alp, ki je primerna za zelo širok krog pohodnikov. Podobni filozofiji sledi tudi Alpe-Adria-Trail, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo in Italijo. Slovenska planinska pot ostaja sinonim za najzahtevnejše pohodnike – zaradi svoje zahtevnosti je kot celota manj obiskana, a predstavlja pravo »smetano« daljinskih poti. V mednarodnem prostoru opažamo tudi vse več zanimanja za evropski pešpoti E6 in E7. Posebno mesto ima Via Alpina – rdeča pot, ki letos obeležuje 25 let obstoja in povezuje alpske regije ter spodbuja trajnostno doživljanje Alp skozi osem držav. Hkrati pa na posameznih destinacijah v Sloveniji nastajajo in se uveljavljajo tudi nove daljinske poti, med njimi tudi prekrasna daljinska Vodna pot Kamniško-Savinjskih Alp.
Kako pa pri kolesarskih poteh?
Na področju kolesarstva po priljubljenosti izstopata Dravska kolesarska pot in Parenzana. Prav tako kot Parenzana je samostojna kolesarska pot po nekdanji železniški progi tudi Štrekna, pomembno vlogo pa imajo tudi trase EuroVelo in državna kolesarska povezava D7. Posebej izrazit je porast zanimanja za daljinske gorsko-kolesarske poti, kot sta Trans Karavanke in Slovenska gorskokolesarska transverzala, ki ponujata izjemno zahtevno, a zelo celovito izkušnjo.
Kakšni so glavni izzivi pri razvoju in vzdrževanju daljinskih poti?
Daljinske poti po svoji naravi zahtevajo enotno in jasno označitev, ki obiskovalcu omogoča enostavno navigacijo. Velik izziv predstavlja redno vzdrževanje označb in same prehodnosti poti, saj gre pogosto za trase, ki niso vsakodnevno močno obiskane. To pomeni precejšnje kadrovske in finančne izzive, dodatno pa tudi potrebo po dobrem usklajevanju med različnimi lastniki zemljišč, upravljavci, občinami in turističnimi organizacijami.
Ali se v prihodnjih letih obetajo nove daljinske poti ali nadgradnje obstoječih produktov?
Da, v Sloveniji se trenutno razvija več zanimivih pobud. Med njimi je treba izpostaviti projekt Zeleno srce Krasa, ki celostno povezuje kraško krajino skozi pohodniške in kolesarske produkte, ter ideje o razvoju tematsko obarvanih poti, povezanih z vodo in rekami, kot je na primer koncept vodne poti na območju Koroške, Savinje in Drave. Pomemben poudarek prihodnjega razvoja bo tudi nadgradnja obstoječih poti z boljšo interpretacijo, digitalno podporo in povezovanjem z lokalno ponudbo.
Kako pomembna je digitalna podpora pri uporabi daljinskih poti?
Digitalna podpora ima za destinacije pomembno vlogo pri promociji in trženju poti, za uporabnika pa predvsem pri načrtovanju in orientaciji. Ker je digitalni prostor že zelo zasičen z različnimi aplikacijami, je treba skrbno pretehtati smiselnost razvoja lastnih aplikacij. Večina uporabnikov danes pričakuje predvsem možnost prenosa sledi GPX, ki jo nato uporablja v svoji priljubljeni navigacijski aplikaciji. Podatki o zasedenosti prenočišč v realnem času bi bili seveda zelo dobrodošli, a so v praksi zaradi razdrobljenosti ponudnikov težko izvedljivi.
Slovenija si prizadeva za razpršitev turističnih tokov. Kako outdoor turizem prispeva k razbremenjevanju najbolj obiskanih destinacij?
Outdoor obiskovalec v ospredje postavlja doživetje in izkušnjo, klasične turistične znamenitosti pa pogosto niso njegov primarni motiv. Na ta način se destinacije med seboj lažje izenačijo, veliko večjo vlogo pa dobi priporočilo »od ust do ust«. Seveda bo obiskovalec, ki Slovenijo obišče prvič, želel videti tudi najbolj znane točke, vendar fokus obiska hitro postanejo kakovost poti, raznolikost enoslednic, dobro urejene kolesarske steze, razgledi in vsebinske zgodbe. Prav s tem lahko uspešno prepričamo goste, da obiščejo tudi manj znane, a zelo kakovostne destinacije.
Kako prepričati obiskovalce, da ostanejo dlje in raziskujejo manj znane regije?
Ključno je vlaganje v kakovosten outdoor produkt. Ni potrebna množica poti – dovolj je ena zelo dobro urejena trasa, izvedena »v nulo«, z jasno označitvijo, navigacijo, kakovostnimi fotografijami in videi, urejenimi prenočišči ter vsebinsko zgodbo. Takšen produkt je mogoče učinkovito tržiti, seveda ob ustreznem proračunu za promocijo. Kakovost pred kvantiteto je pri outdoor turizmu dolgoročno najboljša strategija.
Katera območja Slovenije po vašem mnenju še vedno predstavljajo neizkoriščen potencial za razvoj outdoor ponudbe?
Velik potencial vidimo na Dolenjskem in v Beli krajini, na območju Ljubljane z njenim zaledjem, v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju ter v vinorodnih območjih, kot so Haloze in Jeruzalem. Gre za regije z izjemno krajinsko raznolikostjo, ki pa še nimajo dovolj prepoznavnih, celostno razvitih outdoor produktov.
Kako pomembno je povezovanje lokalnih vodnikov, nastanitev, prevoznikov in ponudnikov doživetij pri razvoju kakovostne outdoor izkušnje?
Povezovanje lokalnih vodnikov, nastanitev, prevoznikov in ponudnikov doživetij je ključno, saj kakovostna outdoor izkušnja nikoli ni zgolj pot ali aktivnost, temveč celoten ekosistem storitev. To se v praksi zelo jasno kaže pri daljinskih pohodniških in kolesarskih poteh, kjer pot sama po sebi še ne pomeni kakovostnega produkta. Šele z vključenostjo lokalnih nastanitev, organiziranih prevozov, možnosti vodenja ter vsebinskih lokalnih zgodb obiskovalec dobi celostno, brezskrbno in avtentično izkušnjo. Slovenia Outdoor ima pri tem vlogo povezovalne platforme – ustvarja prostor za sodelovanje med deležniki, prenos znanja ter razvoj skupnih produktov, ki presegajo posamezne destinacije in dolgoročno krepijo prepoznavnost Slovenije kot celostne outdoor destinacije.
Morda v zadnjih letih opažate večjo pripravljenost lokalnih skupnosti za sodelovanje z outdoor turizmom kot v preteklosti?
V zadnjih letih je pripravljenost lokalnih skupnosti za sodelovanje opazno večja. Outdoor turizem se vse bolj prepoznava kot priložnost za trajnostni razvoj, ki ne zahteva velikih posegov v prostor, hkrati pa prinaša dodano vrednost lokalnemu prebivalstvu in gospodarstvu.
Outdoor turizem ima velik potencial za podaljševanje sezone.
Opažamo povečano obiskovanje Slovenije v mesecih maj, junij, september in oktober, medtem ko izziv ostajajo november ter zgodnji spomladanski meseci. Najbolj primerni produkti za ta čas so kolesarstvo v vseh oblikah ter pohodništvo. Tuji trgi se na ponudbo zunaj glavne sezone vse bolj pozitivno odzivajo, predvsem zaradi ugodnejših temperatur in manjše gneče.
Katere outdoor aktivnosti trenutno beležijo največjo rast?
Največjo rast beležijo gravel kolesarjenje, daljinsko kolesarjenje in pohodništvo, v porastu pa je tudi trail tek. Vse pomembnejše pa postajajo vsebinsko podprte aktivnosti, ki športnemu doživetju dodajo globino – zgodbo, lokalno kulturo in stik z naravo.
Kje po vašem mnenju še obstaja prostor za rast – tako v smislu kapacitet kot vsebinskega razvoja?
Prostor za rast vidimo predvsem v razvoju specializiranih produktov za različne ciljne skupine ter v nadgradnji obstoječih poti z interpretacijo, vodenjem in povezovanjem z lokalno ponudbo. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi specializirane nastanitve, ki se jasno in ciljno usmerjajo v posamezne segmente obiskovalcev – denimo kolesarje ali pohodnike – ter jim nudijo prilagojene storitve in infrastrukturo. Manj prostora vidimo v gradnji novih kapacitet in več v pametnem upravljanju ter dvigu kakovosti obstoječe infrastrukture.
Večja priljubljenost outdoor aktivnosti prinaša tudi več varnostnih izzivov.
Še vedno opažamo, da tuji gostje pogosto podcenjujejo zahtevnost slovenskih gora in rek. Velik izziv je razumevanje dejanske težavnosti terena – na primer, kaj v praksi pomeni 10 kilometrov poti in 500 višinskih metrov ali vzpon v visokogorje, kot je Triglav. Z večjo prepoznavnostjo Slovenije kot outdoor destinacije žal privabljamo tudi obiskovalce, ki sledijo trendom, nimajo pa realne predstave o svoji pripravljenosti in tveganjih.
Kako pomembna je vloga izobraževanja obiskovalcev?
Izobraževanje obiskovalcev je ključno, tako z vidika ustrezne priprave in opreme kot tudi spoštovanja narave in lokalnega okolja. Jasne informacije, dobra interpretacija in spodbujanje odgovornega obnašanja so temelj varnega in trajnostnega razvoja outdoor turizma. Pomembno vlogo ima pri tem tudi projekt Varno v gore, ki s povezovanjem različnih partnerjev sistematično ozavešča domače in tuje obiskovalce o varnem in odgovornem obisku slovenskih gora.
Kakšna je vaša vizija razvoja outdoor turizma v Sloveniji v prihodnjih petih do desetih letih?
Vizija razvoja outdoor turizma v Sloveniji v prihodnjih petih do desetih letih temelji na kakovosti, trajnostnosti in doživetju, ne na množičnosti. Slovenija ima priložnost ostati butična outdoor destinacija, kjer so poti dobro upravljane, narava spoštovana, lokalne skupnosti vključene, obiskovalec pa povabljen k počasnejšemu, bolj poglobljenemu raziskovanju prostora.
Ključno sporočilo obiskovalcem je preprosto: Slovenija ni destinacija, ki jo »odkljukaš«, temveč jo doživiš – korak za korakom, pot za potjo, z odprtimi očmi in spoštovanjem do narave in ljudi, ki v njej živijo. *
