Naša bralka Petra se je obrnila na našo rubriko z zanimivo in aktualno opazko. Zelo jo moti, da ljudje za vsako malenkost, ki se je ne spomnijo, takoj posežejo po telefonu. Opaža, da ljudje sploh ne uporabljajo več svojega spomina, temveč se za vsak podatek zanašajo na telefon. Sprašuje se, kam to pelje.
Draga Petra, popolnoma vas razumem. Vaša opažanja so zelo na mestu in verjemite, da niste edini, ki vas ta »sindrom hitrega iskanja« spravlja v obup. Včasih se res zdi, da smo naše možgane delno preselili v tisto malo pravokotno škatlico v našem žepu in prostovoljno prepustili svoje miselne procese silicijevim čipom.
Če smo včasih v gostilni še znali pošteno debatirati, se prepirati in napenjati možgane, da bi se spomnili zmagovalca Evrovizije izpred desetih let, se danes vsaka taka debata konča v pičlih petih sekundah. Nekdo potegne na plan pametni telefon in suvereno prebere natančen odgovor. Tišina. Zabave je konec. Proces spominjanja, ki je bil nekoč sam po sebi zabaven družabni dogodek in povod za dolge razprave, je enostavno izginil.
Pojav, ki ga opisujete, strokovnjaki včasih hudomušno imenujejo »digitalna demenca«. Vse pogosteje pa gre kar za popolno zanašanje na umetno inteligenco, ki nam v trenutku zrecitira življenjepis kogar koli. Gre predvsem za to, da so se naši možgani znova prilagodili. Zakaj bi trošili energijo za shranjevanje dolgih seznamov in letnic na trdem disku v svoji glavi, če imamo vseobsegajoče znanje na dosegu enega prsta? Naši možgani so tako postali neverjetno učinkoviti pri pomnjenju, kje najti informacijo, namesto da bi si zapomnili točno informacijo samo.
Kar zadeva vremenske aplikacije: tukaj smo dosegli resnično čudovit absurd. Zmožni smo zreti v animacijo nevihte na zaslonu, medtem ko nam prve debele kaplje že močijo lase, in ob tem še vedno vztrajno trditi: »Ne, po radarju bo deževalo šele čez dvajset minut!«
Kam nas to pelje? Brez panike, ne bomo se spremenili v zombije brez spomina. Naš način razmišljanja se pač močno spreminja. Suhoparno pomnjenje dejstev prepuščamo tehnologiji, kar naj bi nam v teoriji sprostilo miselne zmogljivosti za kompleksnejše probleme in ustvarjalno razmišljanje. Vseeno pa moramo ohranjati zdrav razum!
Draga Petra, naslednjič v družbi predlagajte preprosto igro: tisti, ki prvi pogleda na telefon za trivialen podatek, plača rundo za vse! Videli boste, kako neverjetno hitro se bo ljudem povrnil stari spomin. Do takrat pa le pogumno zrite v oblake, saj pogosto povedo veliko več!
