Pet najbolj prepoznavnih znakov prazničnega blišča

Za njegovo sedanjo podobo so krivi Američani in Coca-Cola, pravzaprav ilustrator Haddon Sundblom, ki je v reklamni akciji za to brezalkoholno pijačo leta 1931 Božička prvič narisal v rdečih oblačilih z belo obrobo in pasom. Kot vse, kar prinaša obilico denarja, se je trend debelušnega in dobrodušnega bradača v rdečem hitro razširil po svetu. V Sloveniji ga gledamo šele zadnjih nekaj desetletij, ko dela družbo dedku Mrazu. Kdo od njiju je večji frajer, ni pomembno. Bistvo je namreč, da vas obdaruje. A pozor, samo, če ste bili med letom pridni!

Menda so iglasta drevesa okraševali že stari Egipčani, Hebrejci in Kitajci, v Evropi pa so se tega spomnili v renesančni Nemčiji. Legenda govori, da naj bi protestantski reformator Martin Luther kot prvi na drevo ovesil prižgane sveče, in to v času, ko gasilnih aparatov še niso poznali. Danes tečaja varstva pri delu ne bi opravil. Okrašeno drevo, pod katerim najdemo darila, je stalnica božično-novoletnih praznikov, vprašanje je le pristop: eni še vedno prisegajo na naravnega, drugi si kupijo umetnega in ga potem uporabljajo leta in leta.

Prvi signal, da se bliža konec leta, je ta, da so trgovine naenkrat preplavljene z božičnimi okraski in drugimi tovrstnimi rekviziti. Drugi signal je glasbeni. Iz zvočnikov se namreč začnejo nizati vsem dobro znane božične pesmi. Saj vemo, da vam že pri ušesih lezejo ven, a jih bomo vseeno nekaj našteli: Last Christmas (Wham), All I Want For Christmas Is You (Mariah Carey), Jingle Bell Rock (Bobby Helms), Feliz Navidad (Jose Feliciano), Let It Snow, Let It Snow, Let It Snow (Dean Martin), Driving Home For Christmas (Chris Rea) …

Verjetno gre v teh decembrskih dneh takole: čez dan žvrgolite melodije znanih božičnih pesmi, zvečer pa se usedete pred ekran in si ogledate kak božični film. Tudi tu imate neskončen izbor. Predvsem Hollywood je vselej igral na karto gledanosti in je v desetletjih ustvaril številne božične uspešnice – ene z več, druge z manj sladkorja. Tule je nekaj najbolj znanih: Sam doma (1990), Čudovito življenje (1946), Čudež na 34. ulici (1994), Kako je Grinch ukradel božič (2000), Pravzaprav ljubezen (2003) …

Že konec novembra mestne ulice zažarijo v pisanih in svetlečih okraskih, na ulicah zrastejo stojnice in po svetu se začnejo božični sejmi. Najlepše jih je obiskati zvečer, ko luči zasijejo na polno, s stojnic pa zadiši po kuhanem vinu, hrenovkah, sladkih dobrotah. Če niste lačni ali žejni, pa si verjetno z zanimanjem ogledate razne slikovite izdelke, primerne za darila, spominke in podobno. V Sloveniji je največji tovrstni sejem v Ljubljani, zunaj meja naše države pa so znani tisti na Dunaju, v Salzburgu, Zagrebu, Budimpešti …