Vožnja z motorjem je najlepša tam, kjer se cesta zlije z naravo, kjer vsak zavoj odpre nov razgled in kjer potovanje ni le premik od točke A do točke B, ampak pravo doživetje. Prav takšna je Ličko-senjska županija na Hrvaškem, ena najbolj slikovitih in hkrati manj obremenjenih regij za motoriste v Evropi. Pokrajina združuje dramatično gorsko kuliso, divjo obalo in eno najbolj legendarnih cest ob Jadranu, zato ni presenetljivo, da jo številni motoristični mediji redno uvrščajo med najboljše destinacije za vožnjo.
Priljubljena jadranska magistrala
Potovanje po regiji je pravzaprav potovanje skozi različne svetove. V notranjosti vas spremljajo gozdovi, reke in skalnate planote, medtem ko se proti obali pokrajina postopoma odpre proti modrini morja. Nad cesto se dviga mogočno gorstvo Velebit, največji hrvaški gorski masiv, ki ustvarja dramatično kuliso za eno najlepših obalnih cest v Evropi. Na drugi strani se odpira pogled na sinje modro Jadransko morje, iz katerega se dvigajo kamnite obale otokov, med njimi tudi značilna bela pokrajina otoka Pag.
Ena izmed najbolj priljubljenih motorističnih tras v regiji poteka po znameniti jadranski magistrali (E65). Približno 92 kilometrov dolga vožnja ponuja popolno kombinacijo počasnih in hitrih zavojev, odličnega asfalta in izjemnih razgledov. Na nekaterih odsekih cesta poteka komaj tri metre nad morsko gladino, nato pa se dvigne tudi do 300 metrov nad morjem, od koder se odpirajo spektakularni panoramski pogledi na obalo. Vožnja je tekoča, dinamična in hkrati sproščujoča, saj je cesta široka, pregledna in ima zelo dober oprijem.
Posebnost tega dela jadranske magistrale je tudi relativno miren promet. Po odprtju avtoceste A1 se je večina tranzitnega prometa preselila na avtocesto, zato je stara obalna cesta postala pravi raj za motoriste, ki lahko uživajo v ritmu zavojev in tišini narave. Kljub temu je v poletnih mesecih nekoliko več prometa v bližini trajektnih pristanišč, zlasti pri naseljih Jablanac, od koder vozi trajekt na otok Rab, ter pri kraju Prizna, ki je izhodišče za trajekt na Pag. V preostalem delu leta pa so te ceste skoraj prazne in še posebej privlačne za dinamično vožnjo.
Najprimernejši čas za motoristični obisk regije je spomladi ali jeseni. V mesecih od aprila do junija ter od septembra do oktobra so temperature prijetne, promet pa precej redkejši kot v glavni turistični sezoni. Poleti lahko temperature na obali presežejo 30 stopinj Celzija, medtem ko je v notranjosti Like nekoliko bolj sveže, saj ima ta del regije izrazito celinsko podnebje. Pri vožnji ob obali velja upoštevati še eno posebnost tega območja – močan severovzhodni veter, znan kot burja. Ta lahko včasih zelo okrepi sunke vetra, zato je v takšnih razmerah potrebna dodatna previdnost. Če je burja zelo močna, lahko oblasti začasno omejijo vožnjo motorjem, kar domačini in izkušeni motoristi jemljejo zelo resno.
Bogastvo pokrajine
Vožnja z motorjem po Ličko-senjski županiji je pravo doživetje za vse čute. Pot, ki jo predstavljamo kot idealen motoristični itinerar, se začne pri Žuti Lokvi in vodi skozi notranjost Like, kjer že po prvih dvajsetih kilometrih naredite kar 500 metrov višinske razlike. Cesta je široka, asfalt gladek in zanesljiv, z odlično vidljivostjo, zato lahko vsak zavoj izkoristite z nasmehom na obrazu.
Po poti se ustavite na razgledni točki Vratnik (700 metrov nad morjem), od koder se odpre spektakularen pogled na Jadransko morje in okoliške otoke, kontrastne barve pa še dodatno poudarijo lepoto obale. Sledite jadranski magistrali do Svetega Juraja in nadaljujte proti vasi Krasno, kjer se cesta po vrsti zavojev počasi dviga od sedmih metrov nad morjem do visokogorske vasi Oltari na 1033 metrih nadmorske višine. Tu lahko zadihate svež, oster zrak gorskih borovih gozdov in občutite veličastnost pokrajine Velebita, ki ponuja številne naravne rezervate in vrhove, kot so Veliki Zavižan, Gromovača in Vratarski kuk, vsi nad 1600 metri nadmorske višine. Cesta postane nekoliko ožja in oprijem nekoliko manj stabilen, a vsak zavoj ponuja nepozaben užitek in stik z divjo naravo.
Itinerar se nadaljuje skozi borove gozdove in vas Krasno ter preko doline Donje Kosinje do Kosinja in Krša (575 metrov nad morjem), dokler se ne priključi na široko državno cesto D50 in se vrne do izhodiščne točke v Žuti Lokvi. Na koncu poti je terasa restavracije Gacka dolina idealna za zasluženo skodelico kave ali okusen obrok. Med potjo boste opazili tudi značilno arhitekturo in kulturno dediščino. Kamniti most čez reko Liko, dolg 70 metrov, povezuje vasi Gornji Kosinj in Donji Kosinj in je zgrajen po stari hrvaški tehniki kamnatega klina, z značilnimi odprtinami v stebrih, katerih loki se zrcalijo na rečni gladini. Ob reki Gacka so še ostanki starih mlinov, ki so služili prebivalcem v 20. stoletju, danes pa njihovo klopotanje pri izvirih spominja na tradicionalno arhitekturo in življenjski ritem preteklih časov.
