Fraza, ki se je najprej pojavila v Združenih državah Amerike, je bila med tamkajšnjimi učitelji in starši sprva razumljena kot še en nerazumljiv trend. Številni so namreč opažali, da mladostniki frazo pogosto uporabljajo, ko kje v javnosti zasledijo število 6 ali 7 oziroma število 67. To se je dogajalo prav povsod. Med poukom, na avtobusih, v trgovinah in tudi ob čakanju na semaforju.
Učitelj na eni od ameriških šol je frazo opisal kot kugo, ki je obsedla prav vse najstnike. »Povsem je prevzela njihove misli. Ne morem niti omeniti številk 6 in 7, ne da bi vsaj 15 otrok v razredu zaklicalo 'six, seven',« je za ameriške medije povedal profesor. Podobno naj bi se dogajalo tudi na slovenskih šolah. »Danes smo z učenci pri pouku slovenščine začeli brati berilo. Rekla sem jim, naj ga odprejo na strani 67, in nenadoma so vsi začeli vzklikati. Nič mi ni bilo jasno. Najprej sem pomislila, da gre zagotovo za kak nov film ali serijo, pa so se mi le smejali,« je v svoji objavi zapisala profesorica na eni od slovenskih srednjih šol.
Del refrena in policijska koda
V resnici pa fraza sploh nima pravega pomena. Nekateri ugibajo, da izhaja iz pesmi raperja z umetniškim imenom Skrilla. V refrenu pesmi Doot doot se namreč pojavita številki 6 in 7. Raper naj bi števili uporabil, ker sta povezani s kodo 10 67, ki naj bi jo v Združenih državah Amerike policisti uporabljali, ko po radiosistemu sporočajo, da obravnavajo primer smrti. Raper se na trend še ni odzval, prav tako ni nihče od najstnikov potrdil, da so za frazo najprej slišali v njegovi pesmi.
Spet drugi trdijo, da je fraza postala viralna, ko je ameriški košarkar Taylen Kinney med ocenjevanjem napitka iz priljubljene verige Starbucks dejal, da bi pijačo ocenil nekje med šest in sedem. Kinney je to pospremil tudi z objavo videoposnetka, v katerem je uporabil pesem Doot doot. Kmalu so ga začeli posnemati različni košarkarski navdušenci po ZDA. V javnosti je zlasti znan posnetek mladega navijača Masona, ki, ko ga ujame televizijska kamera na košarkarski tekmi, zakliče 6, 7.
Učitelji že aktivno vključeni
Ker še vedno ne vemo, kdo je kriv, da je fraza postala takšen fenomen, so se z njo začeli ukvarjati tudi ameriški lingvisti.
Taylor Jones, eden od njih, je dejal, da bo priljubljenost te fraze trajala še dolgo, ker odrasle tako zelo jezi in najstniki v tem uživajo. »Nevedni učitelji ob tem postanejo čisto živčni in otrokom kar prepovedo, da frazo uporabijo. To pa najstnike še bolj spodbudi k uporabi,« je prepričan Jones. Dodal je še, da najstniki frazo na neki način uporabljajo kot sredstvo upora proti običajnim normam.
Aktivno so se v ozaveščanje o frazi že vključili nekateri ameriški učitelji, ki želijo z objavami na omrežjih predvsem pomiriti svoje kolege. »Ne upirajte se otrokom. Poslušajte jih in jim ne prepovedujte fraze. Tako bodo hitreje nehali,« je zapisal profesor Gabe Dannenbring. Z njim so se strinjali tudi številni drugi profesorji. »Živimo v času, ko si vsak lahko izmisli nekaj novega in potem o tem začnejo govoriti prav vsi po svetu. In tako je prav,« je pripisala profesorica Diane Livingstone.
