Takšno idejo raziskuje Antonio Campins v svoji novi knjigi Los hilos de la vida (Niti življenja). V njej avtor pokaže, kako lahko prav skozi preprosto testo razumemo zgodovino človeštva, njegove migracije in kulturne povezave, piše El Pais.
Knjiga je neke vrste kratka kulinarična enciklopedija, ki razkriva zanimivosti o različnih jedeh iz testa po svetu. Bralec lahko med drugim izve, kakšne so razlike med bulgurjem, kuskusom in kvinojo, koliko jedi po svetu je navdihnila kitajska jed baozi ter da zelo tanki in hrustljavi rezanci kataif izvirajo iz palestinske kuhinje, vendar jih pripravljajo tudi v Siriji, Jordaniji, Izraelu, Grčiji, Turčiji in Libanonu.
Na Japonskem imajo celo posebne izraze za ljubitelje rezancev. Ljudje, ki jih obožujejo, se imenujejo menkui, tisti, ki radi spijejo požirek sakeja, preden pojedo skledo rezancev soba, pa sobamae.
Hrana povezuje različne kulture
»Vedno sem verjel, da nič ne povezuje kultur – ne glede na to, kako različne so – tako močno kot njihova kuhinja. Krožnik špagetov, ramen juha ali gyoz lahko poveže ljudi z različnih koncev sveta,« prav Campins, ki odgovarja tudi na veliko vprašanje - kdo je izumil testenine?
Arheologi so v kraju Lajia na severozahodu Kitajske našli keramično posodo z zelo tankimi rumenimi rezanci, starimi približno 4000 let. To je eden najstarejših dokazov o pripravi jedi iz testa. Vendar Campins opozarja, da to še ne pomeni, da so testenine nastale izključno na Kitajskem.
»Iskreno povedano, ne vemo, kje so nastale. Kdo lahko reče, da v stari Mezopotamiji niso pripravljali neke vrste testenin?« pravi avtor. Po njegovem mnenju bi, če bi iskali jed iz testa, ki povezuje kulture Amerike, Azije in Evrope, to morda celo prej bili instant rezanci iz Azije kot pa italijanski špageti.
Italijanska identiteta testenin
Strokovnjak za zgodovino hrane Massimo Montanari poudarja, da pri hrani ni najpomembnejše, kje je nastala, temveč kako se je razvijala skozi čas. Po njegovem mnenju identiteta jedi nastaja skozi srečanja različnih kultur, sestavin in tradicij. Bolj kot je zgodovina jedi prepletena z različnimi vplivi, bogatejša postane.
To še posebej velja za Italijo. Tam obstaja na stotine različic testenin in tisoče receptov. Vsaka oblika – od špagetov do farfalle ali orecchiette – ima svojo zgodbo, povezano z lokalnimi sestavinami, tradicijo in načinom priprave.
Azija in Evropa: dve veliki tradiciji testa
Ko primerjamo kulinarične tradicije, dobimo občutek, da je prav Kitajska začela zgodbo rezancev, saj ima več kot tisoč načinov priprave testa. Italija pa je to idejo razvila in razširila z neverjetno raznolikostjo oblik in receptov. Testenine in rezanci so tako skozi stoletja postali globalni simbol hrane, ki povezuje ljudi.
Nit, ki povezuje svet
Če torej sledimo niti rezanca skozi zgodovino, ugotovimo, da testenine niso le hrana. So zgodba o migracijah, izmenjavi kultur in ustvarjalnosti različnih civilizacij. Morda nikoli ne bomo natančno vedeli, kdo je prvi pripravil rezance. Zagotovo pa vemo, da danes predstavljajo eno najbolj univerzalnih jedi na svetu – jed, ki povezuje ljudi od Azije do Evrope in Amerike.
