Ekvadorske oblasti so ta teden izpustile 158 mladih želv, starih od 8 to 13 let. To je prva faza obsežnejšega načrta, v okviru katerega nameravajo na otok vrniti skupno 700 živali.
"Prvič po več kot stoletju je Floreana znova dom orjaških želv. Ta vrsta ima strateško vlogo ekosistemskih inženirjev: so razširjevalci semen, regulatorji vegetacije in spodbujevalci naravne regeneracije habitatov," je v petek sporočilo ekvadorsko ministrstvo za okolje.
Izumrle v 19. stoletju
Mlade želve, ki so jih naselili, nosijo od 40 do 80 odstotkov genskega zapisa vrste Chelonoidis niger, ki je v 19. stoletju izumrla zaradi invazivnih sesalcev, kitolova, požarov in človeškega dejavnika.
Po navedbah ministrstva so mladiče vzredili v prostorih Nacionalnega parka Galapagos, pri čemer so uporabili živali z močnimi genskimi vezmi z izgubljeno linijo s Floreane. Oblasti upajo, da bo dolgoročno prizadevanje za naselitev sčasoma povrnilo prvotni profil vrste na otoku.
National Geographic navaja 13 živečih vrst galapaških želv na drugih otokih arhipelaga. Odrasle živali lahko tehtajo več kot 250 kilogramov, najstarejši znani primerek pa je dočakal 175 let.
Želijo vrniti še 12 vrst
Pristojni pravijo, da je trenutek za izpustitev ugoden, saj sezonsko deževje ustvarja pogoje, ki bodo želvam pomagali pri prilagajanju na novo okolje. Želve si bodo Floreano delile z majhnim številom prebivalcev in raznolikim domorodnim živalstvom. Še vedno pa se bodo soočale z grožnjami invazivnih vrst, kar naravovarstveniki izpostavljajo kot velik izziv.
Prebivalka Floreane Veronica Mora je povedala, da je vrnitev želv za skupnost izjemno pomenljiva: "Vidimo uresničitev projekta, ki se je začel pred več leti," je dejala in izpustitev označila za vir skupnega ponosa.
Raziskovalci si v okviru obsežne pobude za ponovno naselitev divjih vrst prizadevajo na Floreano vrniti še 12 endemičnih vrst.
Otočje Galapagos, ki je na seznamu svetovne dediščine, leži približno tisoč kilometrov od obale Ekvadorja in je svetovno znano po edinstveni biotski raznovrstnosti.
