Generacijski nesporazumi na delovnem mestu niso nič novega – pravzaprav so pravilo. Trenutno je na tapeti generacija Z. Je ta najhujša in najbolj neznosna od vseh? Morda. Kot kaže, pa si gredo pripadniki te generacije zaradi svojih muh na živce tudi med seboj.
V tem duhu je Olya, ki v New Yorku deluje kot svetovalka in je tudi sama pripadnica te generacije, objavila nekaj potez mladih zaposlenih, ki se celo njej zdijo neprofesionalne. Med pet najbolj motečih stvari je uvrstila uporabo mladinskega slenga v profesionalnem okolju, neprimerno oblačenje, glasno govorjenje o zasebnih težavah, razkrivanje preveč osebnih podrobnosti ter pretiravanje z alkoholom na poslovnih dogodkih. Pravi, da jo ob teh stvareh v pisarni kar zmrazi.
Ob tem je poudarila, da ležernejše obnašanje samo po sebi ni nujno slabo, je pa treba razumeti, da lahko v določenih primerih pusti vtis neprofesionalnosti. Pomembno se je torej zavedati, v kakšnih okoliščinah smo in kaj se v njih pričakuje.
Pozabljajo na pomembnost prvega vtisa
Olya hkrati meni, da se bolj sproščen pristop generacije Z kaže tudi v komunikaciji. Izstopata predvsem manj formalno oblikovana e-pošta in pomanjkanje premisleka o tem, kako bi lahko nekdo razumel sporočilo.
Opozarja, da mnogi mladi podcenjujejo, kako močno vtis, ki ga pustijo, še vedno vpliva na njihove karierne priložnosti. »Mislim, da mnogi podcenjujejo, koliko percepcija še vedno vpliva na priložnosti, zlasti na začetku kariere. Seveda lahko izpodbijate korporativne norme, vendar morate razumeti, kako te vplivajo na vtis, ki ga pustite, preden se jih odločite zavreči. V nasprotnem primeru tvegate, da boste nezavedno ovirali sami sebe,« je sporočila.
Čeprav tudi sama pripada generaciji Z, se Olya v korporativnem svetu šteje za »izkušenejšo in uveljavljeno« članico svoje generacije. Zato tistim, ki šele začenjajo, svetuje, naj ravnajo premišljeno pri načinu predstavljanja – od oblačil in samozavesti do komunikacije in odnosa. Prvi vtis je vendarle najpomembnejši.
Z menjavo generacij stara pravila ne izginejo
Mnogi se začetkov svoje kariere spominjajo kot obdobja, ko so bili zelo formalni, poskušali pustiti dober vtis in se držali ustaljenih pravil. Ker pa na trg dela prihaja vse več pripadnikov generacije Z, Olya opaža, da se ti očitno ne bojijo rušiti ustaljenih vzorcev.
»Ne mislim, da je takšno obnašanje izključno vezano na generacijo Z, vendar se predstavniki te generacije zagotovo ne obotavljajo pri preizpraševanju tradicionalnih pisarniških norm,« je dejala Olya. »Vsaka generacija preoblikuje kulturo delovnega mesta, a generacija Z to počne bolj odprto in hitreje. Vendar to, da se norme preizprašujejo, še ne pomeni, da so izginile.«
»Obstaja razlika med kulturo delovnega mesta, ki se razvija, in ignoriranjem realnosti, da percepcija še vedno ustvarja priložnosti. Mislim, da je to tisto, česar ljudje ne želijo slišati,« je še izpostavila. »Bolje je začeti nekoliko bolj 'izpiljeno' in se nato prilagoditi, ko začutite kulturo podjetja. Mlade strokovnjake spodbujam k temu, naj pazijo, na koga se obračajo. Način komunikacije s sodelavci ni vedno primeren za komunikacijo z višjim vodstvom ali strankami.«
