Še planeti so se v ravni vrsti priklonili začetku pomladnega prebujenja. Kot so poročali na državnem obveščevalnem servisu rtvslo.si, je sobotno večerno nebo vsem zvezdogledom ponudilo poseben nebesni spektakel, navidezno poravnavo kar šestih planetov – Merkurja, Venere, Saturna, Jupitra, Urana in Neptuna. »Planeti se v resnici gibljejo po svojih orbitah okoli Sonca v približno isti ravnini, vendar z različno hitrostjo. Zaradi tega se ob določenih obdobjih z našega zornega kota zdijo poravnani v isto smer,« je veličastno planetarno paradno strokovno obrazložil Mitja Slavinec iz Astronomskega društva Kmica in dodal, da bo naslednja primerljiva poravnava šele septembra 2040. Če jo bomo seveda dočakali.
Strel bi plaval še v vesolju
Kdo ve, morda je te dni ta slovesni planetarni mimohod v ravni vrsti opazoval tudi največji živeči povodni mož Martin Strel, da ga je prešinila misel, da bi rad nekoč zaplaval po vesolju. Ekipa Slovenskih novic je namreč poslušala oddajo Več ali manj na Radiu Ekspres, v kateri je razodel, da se želi povezati z Elonom Muskom in z njim izpeljati futurističen projekt v vesolju. »Z Elonom Muskom se želim povezati, da bi jaz plaval po vesolju,« je dejal in poudaril, da gre predvsem za vizijo. Muska opisuje kot »fantastičnega človeka« in dodaja, da ga ne moti, če kdo meni, da so njegove ideje pretirane ali nerealne, je očitno prepis pogovora, ki so ga ujeli na radiu. Kot so še poudarili, je junak vseh veletokov, rek, jezer, morij ter oceanov poln hvalospevov na račun drugega najbogatejšega zemljana, saj, kot pravi, »on govori stvari, ki so, kot smo včasih brali Julesa Verna – neuresničljive. To je danes vse neuresničljivo. Meni je všeč, da obstaja nekdo na tem planetu, ki ima take ideje, ki so v bistvu neuresničljive, potem pa na koncu postanejo uresničljive,« je povedal Strel, ki pa ima to smolo, da ga gospod Musk še ni sprejel v avdienco, da bi dorekla vse podrobnosti glede vesoljskega plavalnega podviga. »Ne, nisva še prišla skupaj,« je priznal ultramaratonec in dodal, da ga je skušal doseči tudi prek družbenih omrežij, a da ga je težko dobiti. Še najbližje mu je bil ob mehiški meji, kjer stoji center SpaceX, vendar do kompleksa ni mogel priti. »Nisem mogel priti do Space Centra, ker je bilo blato. Oni letijo s helikopterji, jaz sem bil pa z avtom,« je še dodal Strel.
A tudi na dobri stari Zemlji ni tako slabo. Še sploh zato, ker se je vreme začelo pomladno vesti, kot je minule dni dejal Andrej Velkavrh iz agencije za okolje, in ker je bil 3. marec svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, kot so nekje izvohali v reviji Stop, kar se je zdela fenomenalna priložnost, da povprašajo nekaj starih znancev, v kolikšni meri so sami zliti s floro in favno, ki jih obdaja. »Sam pravzaprav doživljam obratno – truditi se moram, da sploh grem v civilizacijo. Odkar bolj intenzivno živim z naravo, ne pogrešam ne ljudi ne mesta. Zdaj se mi zdi celo zdravo, da se občasno družim z ljudmi. Ko veliko časa preživiš v naravi, v civilizaciji hitro opaziš, kako utrujajoči so egi in koliko 'vampirjev' je okrog nas,« je na primer razložil igralec, pianist, skladatelj, šansonjer, režiser in prevajalec Jure Ivanušič, kot so ga opisali pred svojo bralno skupnostjo. Tudi Vinko Šimek, odkar se je preselil na deželo, uživa v naravi in z naravo. »Občudujem travo, ki zeleni in jo krasijo zvončki ter trobentice, vrba že ima mačice. In ko se sprehajam, občudujem potok, brzice na reki, srečujem srne, lisice, zajčke in tako podoživljam Disneyjeve risanke iz otroštva,« je podeželsko harmonijo opisoval štajerski guru slovenske humoreske.
Pahor se ne more upreti pici
Po spominih iz časov odraščanja je te dni brskal še Jan Plestenjak, znan ljubitelj dobre jedače in pijače, kot so ga orisali na portalu siol.net, s tem da šolske malice nanj niso naredile ravno najboljšega vtisa, sodeč po njegovem nastopu na medmrežju. »'Ne vem, kaj imate danes za malico v šolah, ampak mi res nismo imeli dobrih,' je Jan Plestenjak povedal v novi objavi na instagramu, v kateri je obujal spomine na šolsko prehrano v časih, ko je še sam gulil šolske klopi,« so povzeli njegov nastop. »En dan smo imeli tekoči puding s kruhom, potem sta bila tekoči gres in kos kruha. Ne vem, kako gre to skupaj,« se je še povprašal in nadaljeval, da »kadar je bila sreča, so sardine zmešali z maslom in smo to namazali na kruh. To se nam je zdelo že dobro.« Vendar je kljub ne preveč pestremu osnovnošolskemu jedilniku le našel nekaj, kar ga je vzradostilo. »Ko smo bili pionirčki, ko je bila proslava, so bile pa hrenovke. To je bil konec sveta, najboljše na svetu!« je kljub vsemu na koncu vseeno malce pohvalil socialistični jedilnik.
Na taisti platformi se je o prehranjevanju jel javno izpovedovati še en velikan družabne kronike in brez sramu priznal, da se težko upre pici. »Nekdanji predsednik republike Borut Pahor je na instagramu objavil fotografijo pice in ob njej zapisal iskreno hudomušno izpoved o svoji slabosti – tanki, zapečeni klasiki. 'Pizza. Obožujem jo. Zlasti, če je tanka in zapečena. Jah, čudovito. Samo, to so jebene kalorije. To je skoraj kriminalno dejanje. Ne znam se upreti skušnjavi. Od sramu sem si nadel sončna očala,'« je prepis njegovega besednega izliva, ki mu je sledil še krajši ubeseden monolog popisovalcev njegovih vsakodnevnih prigod. »Nekdanji predsednik že dlje časa gradi podobo politika, ki zna stopiti korak bližje ljudem. Njegove objave so pogosto osebne, ponekod igrive, a vedno premišljene. Tokratna ni izjema. Gre za droben, vsakdanji trenutek, ki ga razume skoraj vsak: boj med željo in disciplino ter med užitkom in kalorijami.«
Kobila Neisha je zmagovala na kasaških dirkah
Za konec pa se posvetimo 8. marcu, še enemu mednarodnemu prazniku, ki so se mu posvetili v reviji Lady, tako da so nekaj znanih Slovenk, ki so jih pocukali za rokav in jih povprašali o stereotipih, ki jih spravljajo ob živce, in o komplimentih, ki jih lepo pobožajo, kot so slovesno zapisali v uvodu. Ena izmed množice znanih Slovenk, ki so jo našli, da naplete nekaj na to temo, je bila Neža Buh, bolj znana kot Neisha, in na temo stereotipov povedala, da za ženske pač velja, da »smo bolj čustvene (ampak ko rešujemo tri stvari hkrati, smo pa 'neverjetne'), da je naš največji življenjski projekt poroka, da se med seboj podpiramo (ker očitno 'mačji ravs' vedno bolje zveni) in – seveda večna klasika, da preveč kompliciramo«. Pa še o najljubšem komplimentu? Eden je na primer ta, da so po njej poimenovali kobilo, ki je zmagovala na kasaških dirkah.