Nekdanji brazilski nogometni zvezdnik Zé Roberto je nedavno razkril nenavadne razloge za svoj neuspešen prehod k madridskemu Realu konec devetdesetih let. Kot je pojasnil za brazilski časnik O Globo, so njegovo prvo evropsko izkušnjo zaznamovale nočne seanse z računalniškimi igrami, slaba prehrana in pomanjkanje jasne smeri.
Enainpetdesetletni nekdanji vezist münchenskega Bayerna in brazilske reprezentance se je leta 1997 kot velik talent preselil v špansko prestolnico. Namesto da bi zablestel na igrišču, pa je hitro izgubil nadzor nad svojim zasebnim življenjem in telesno pripravljenostjo.
Glavni krivec za padec forme je bil po njegovih besedah nakup igralne konzole playstation in obsesija z videoigro Crash Bandicoot. Zaradi igranja do zgodnjih jutranjih ur je ostajal brez nujno potrebnega spanca. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je bil takrat sveže poročen. Kot je slikovito opisal svoj takratni življenjski slog, so ga dnevi, ki jih je preživljal v intimnosti s soprogo, ter noči pred televizijskim zaslonom popolnoma izčrpali.
Nenehna utrujenost je pospremila še izrazito nezdrava prehrana. Zé Roberto je priznal, da je med nočnim igranjem videoiger užival velike količine piškotov, prigrizkov in sladkih pijač. Posledično se je neopazno zredil in popolnoma izgubil tekmovalno kondicijo. Na treninge španskega velikana je prihajal s podočnjaki in brez osredotočenosti, ki je nujna za zahteve vrhunskega evropskega nogometa. Vse to po njegovih besedah še danes predstavlja veliko oviro za številne mlade športnike, ki jim zunanji dejavniki kradejo pozornost.
Vodstvo madridskega Reala ni dolgo čakalo na ukrepe. Zaradi nezadovoljivih predstav so Brazilca že sredi sezone, januarja 1998, poslali na posojo nazaj v domovino k moštvu Flamengo iz Ria de Janeira.
Kljub klavrnemu začetku in neprofesionalnemu odnosu v Španiji pa je Zé Roberto kasneje drastično spremenil svoje navade in dokazal svojo pravo vrednost. Predvsem v Nemčiji si je ustvaril status legende. Šest let po madridski epizodi je postal ključni igralec münchenskega Bayerna, s katerim je osvojil štiri naslove državnega prvaka in štiri pokalne lovorike. Uspešno je branil tudi barve Bayerja iz Leverkusna in Hamburga.
Igralec, ki so ga v Madridu pestile težave s prekomerno težo in pomanjkanjem discipline, je, ironično, v zrelih letih postal globalni sinonim za izjemno telesno pripravljenost in profesionalizem. Svojo bogato nogometno pot je sklenil v domovini šele pri zavidljivih 43 letih, kar le še potrjuje njegovo neverjetno preobrazbo od neizkušenega mladeniča do pravega športnega vzornika.
