Kako je slavo Steva Pavlovića mogoče zaznati v Skopju?
Tako, da je, ko Stevo Pavlović tam naredi frizerski seminar, vse polno.
Kako se je frizerska tehnika v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih spremenila ali napredovala? Kaj so revolucije?
Največja tehnična revolucija se je zgodila v šestdesetih. Naredil jo je Vidal Sassoon, ki je vpeljal geometrične linije. Ta linija se je razvila v ulično modo, druga pa v visoko modo. Sam sem učenec angleške mode, ta pa je vodilna v svetu.
Ali se "high fashion" in "street fashion" kakor koli razlikujeta po času in količini vloženega dela?
Zadevi se razlikujeta po imidžu osebe, ki jo friziraš. Če je ženska urejena, ima pogoje za visoko modo, ženske, ki so bolj športno oblečene, pa so primerne za street fashion. Visoka moda mora biti ekstremno natančna. Vsak las mora stati na svojem mestu. Zraven grejo tudi ličenje, obleke in vse drugo. Tovrstne osebe so izjemni konzumenti. Street fashion ni nujno tako strog v videzu, vendar pa pri delu vseeno zahteva natančnost. Pri ceni se street in high fashion niti ne razlikujeta.
Koliko denarja v svoje lasišče vloži ženska, ki zase izrazito skrbi?
Če zraven prištejem, da oseba občasno kupi pri nas tudi kako kozmetiko, obenem pa hodi mesečno dvakrat na striženje in barvanje, poleg tega pa dvakrat na mesec na feniranje, nanese okoli 200 evrov.
So se pripomočki, na primer škarjice, kakor koli razvili?
Gre za velik biznis in ponudniki nas stalno zalagajo z novostmi. K pripomočkom štejem tudi kozmetiko in ta hip je hit arganovo olje, ki se ga pridobiva iz grmičevja argan. Tega pred desetimi leti ni bilo.
Kaj je značilnost tega olja?
Z njim las dobi vlago in sijaj, obenem pa je v skladu s povratkom k naravi, kar je splošen trend. Sicer pa je vedno več orodja iz naravnih oziroma ekoloških materialov.
Ok, to je pač politična korektnost, ki ji biznis sledi zavoljo imidža, zanima pa me, ali se je pojavilo kako novo orodje ali kaj temu podobnega?
Ne, ta evolucija ni tako hitra. Kaj revolucionarnega se ni zgodilo. Še vedno smo na tem, da strižemo z rokami in rezultat je odvisen od tvojega znanja.
Veliko ste v Londonu, Parizu, tudi New Yorku... Kdo je potemtakem najslavnejši frizer?
Trenutno Vidal Sassoon, ker je nedavno umrl. Šov, ki se dogaja v Londonu v teh dneh in katerega del sem, je promoviral on.
Katera je najslavnejša frizura, ki si jo je Vidal izmislil?
Five points je njegova najslavnejša frizura. Sassoon je osvobodil ženske. Frizuro je naredil preprosto.
Končalo se je evropsko nogometno prvenstvo. Zdi se, da nogometaši niso več taki narekovalci trendov, kot so bili - vsaj po frizurah so ta hip precej dolgočasni. Morda z izjemo Neymarja, ki za zdaj igra še v Braziliji, se pa napoveduje s svojo pol irokezico?
Da, nogometaši so šli v povsem običajne frizure. Ni nekega dominantnega stila. Mali Neymar se mi zdi malce modificiran Beckham izpred desetih let, kajti Južnoameričani vedno zamujajo. Tukaj je Ronaldo, ki pa nosi lepo počesano neekscesno frizuro. Človek ve, kaj dela. Je sijajen showmaker.
Ali se ve, kdo striže, na primer, Davida Beckhama?
Načeloma da, vendar se v našem svetu to ne tretira kot nekaj velikega. Več je narediti neki šov za strokovno javnost oziroma več tisoč ljudi, to je kriterij.
No ja. Vsaj zame, kot laika, je podatek, da neki frizer striže Beckhama, kar pomemben in afirmativen.
Za množice je to seveda povsem dobra referenca. Tako kot Stevo striže tega in tega. Pred dvema letoma sem preverjal salone po New Yorku in v resnici se vsak salon hvali s svojimi zvezdniki. Pri nas je nekoliko drugače. Naše stranke niti ne bi bile vesele, da bi jih omenjali. Ker je scena pač drugačna.
Frizerska scena je torej ta hip povsem v trendu obhajanja zapuščine Vidala Sassoona?
Da, povsem. In dobro je, da se o tako pomembni osebnosti v teh dneh toliko govori. Gre tudi za popularizacijo našega posla. In v bistvu se vidi, da smo neke vrste oblikovalci. Umetniki.
Tako ali tako se je status frizerja v zadnjih dvajsetih letih spremenil. Prej ste bili brivci, kapitalizem pa je iz vas naredil face.
To je zasluga piara. Poklic smo dvignili na višji nivo in ga naredili prepoznavnega.
Po katerem kriteriju ste vi, ki se dobivate na šovih v Londonu, največje frizerske face?
Moraš pač biti tam. Biti tam zelo pogosto. Moraš imeti osebno karizmo, da si opažen, poleg tega moraš imeti svojo kolekcijo, ki je prepoznavna. Nastop na odru mora biti močan.
Kakšen je letošnji koncept?
Nastop se izvaja v Royal Albert Hallu. Vse skupaj traja tri minute. Modeli so sfrizirani in namazani. Gre za performans. Moj delovni naslov je Tech-glam. Se pravi visoka moda na tehnološko moderen način. Sam temu pravim hair-culture. Visoka moda las. Veliko bomo imeli vložkov, ki jih pripravimo sami. Precej časa sem posvetil temu, da oblikujem odstrižene lase v določene skulpture, nakar jih fiksiram nazaj na glavo. Po tem sem postal prepoznaven in s tem sem prepričal elito.
Kako je s trendom običajnega podaljševanja las, ki je bil nedavno velik bum?
Zadeva je v upadu. Je pa to itak moralno sporno. Ti lasje se pridobivajo prek obredov v Indiji, ko se ženske strižejo, nakar ljudje lasje prodajajo multinacionalkam. Imaš pa tudi drug način, da ljudje krožijo po Indiji in strižejo ljudi oziroma odkupujejo lase. To se mi zdi izkoriščanje revnih.
Ne uporabljate teh las?
Ne, nikdar.
Ok, zakaj Indija?
Ker imajo kvalitetne lase. Najkvalitetnejši lasje so v Aziji in v južnem delu Evrope. Gre za plasti, ki ovijajo las. Gre za zaščitne plasti. Severneje ko si, tanjši so lasje oziroma imajo manj zaščitnih plasti. Zakaj je tako v prav dotičnih deželah oziroma predelih sveta, pa ne vem.
Ali prepoznate roko frizerskega kolega, če zagledate frizuro na mimoidočem ali mimoidoči?
Vedno. Po natančnosti reza, po kreativnosti in po barvi. Po kvaliteti barve. Slovenci smo še vedno precej šablonski. Če gledaš ženske po Ljubljani, lahko vidiš precej podobne frizure.
Kaj je najbolj tipična slovenska ženska frizura?
Paž. Ali pa stopničasto ostriženi dolgi lasje.
Paž?! Mar se ni v devetdesetih izgubil?
Res je, vendar se je v zadnjih petih ali šestih letih spet izrazito vrnil. Iz enostavnega razloga. Praktičen je.
Na meji med seksi in zadržanostjo?
Paž se šteje kot elegantna frizura.
Obrite ženske glave so prav tako redkejše kot v devetdesetih?
Da, v devetdesetih letih se je zgodil ta agresiven trend, vendar ni več aktualen. Sam tega niti ne počnem več. Pobriti žensko se mi zdi akt kastracije ženske.
V glasbi se vrača šlager, v oblačenju kostimi in krila do kolen. Neka konservativnost se vrača, bi rekel. Kaj se dogaja s frizurami?
Pri ženskih frizurah je vedno več valovitih, lepo sfeniranih frizur a la 80. leta, kjer frizerji delamo kodre in valove s krtačami. Lepe glamurozne ženstvene frizure. Tega ni bilo v modi vsaj dvajset let. Vmes smo likali in ravnali lase. Zdaj je šla zadeva nazaj na cehovsko kreiranje las, ker je za to treba biti strokovnjak. To je ta hip top moda.
Razkošne frizure torej? Najbolj spektakularne frizure iz reklam za preparate?
Da, tako. Dejansko gre za frizure, ki so nasprotne dediščini Sassoona. On si je izmislil frizuro, ki je enostavna za vzdrževanje. On je osvobodil ženske okovov navijalk in krtačenja. Poenostavil je stvari. Dogaja se povratek k francoski modi iz štiridesetih, petdesetih in tudi sedemdesetih, kar je kasneje povzel Hollywood. Gre za modo iz Pariza in Milana. V Londonu pač ne. Ker je tam punk naredil revolucijo.
Lahko rečemo, da gre za povratek v komplikacijo, ceremonijo, spektakel?
Seveda. Več moraš znati, pa tudi vzdrževanje je težje. Več obiskov, več dela, več kozmetike, več vsega. Ne gre sicer za takšne vrste trend kot barok, pa vendar na sledi tega.
Katero je bilo zadnje naročilo, ki vas je res presenetilo?
Danes se je neka gospa ostrigla na kratko po dvajsetih letih dolgih las. Za to sta potrebni dve leti priprav. Ta akt rezanja las je akt osvobajanja energij, miselnih floskul in še česa. Če mene ženska izbere za to, sem počaščen, ker gre za zelo delikatno operacijo.
