Padova v tem, kaj lahko ponudi obiskovalcu, prav nič ne zaostaja ne za Benetkami ne za Verono. Nasprotno, mesto v nasprotju s turistično bolj obleganimi mesti Benečije izžareva svetovljansko odprtost. Padova je namreč sedež ene najstarejših univerz na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1222, ko so študenti in profesorji zaradi omejevanja akademske svobode zapustili Univerzo v Bologni in se preselili v Padovo. Že od ustanovitve dalje je moto univerze Universa Universis Patavina Libertas, kar v prevodu pomeni: Popolna svoboda za vse v Padovi. Na univerzi je predaval Galileo Galilei, ki je študentom predaval v italijanščini, kar je bila tedaj prava revolucija. Na sedežu univerze je še danes mogoče videti njegov predavateljski podij. Med pomembnejšimi predavatelji je bil tudi zdravnik Andreas Vesalius, utemeljitelj sodobne anatomije. V Palazzo del Bo, ki je del starega kompleksa univerze, si je mogoče ogledati anatomski amfiteater, ki so ga zgradili leta 1595 prav z namenom poučevanja študentov medicine o pomenu anatomije – ti so lahko z galerij opazovali seciranje človeškega telesa v sredini amfiteatra.
Vse to in še več je mogoče izvedeti v Muzeju zgodovine medicine (MUSME), ki domuje v stavbi, kjer je bila najstarejša bolnišnica v Padovi Ospedale di San Francesco Grande, ki jo je v 13. stoletju pomagala ustanoviti ženska – Beatrice d'Este, plemkinja iz vplivne družine, ki je prepričala in financirala frančiškanski red, da je ustanovil bolnišnico. A ne le to, v Padovi je prvič v zgodovini doktorski naziv dobila ženska: Elena Lucrezia Cornaro Piscopia je leta 1678 postala doktorica filozofije.
Ves ta liberalni duh se v mestu čuti še dandanes. Prisoten je v kavarnah in barih, kjer 60.000 študentov, kolikor jih obiskuje Univerzo v Padovi, ob večerih diskutira in flirta. Prisoten je na ulicah, ki so popisane z grafiti od klicev o svobodi Palestine do zahtev o udejanjanju pravic marginalnih skupnosti. Nič nenavadnega ni, da so stene in celo pločniki glavnih mostov pobarvani v barve mavrične zastave. Prav tako ni nič nenavadnega, da je pred Baziliko svetega Antona Padovanskega, ki je neke vrste duhovno središče mesta, indijski festival, saj indijska skupnost v mestu tega svetnika slavi kot svojega zaščitnika. Vse to naredi Padovo resnično prijetno italijansko mesto.
Jezik svetnika in freske
Ko smo že pri baziliki. Bazilika svetega Antona, mogočna cerkev z razpoznavnimi kupolami in bronastimi vrati, je eno najpomembnejših romarskih središč v Evropi. Sveti Anton Padovanski, frančiškan iz 13. stoletja, velja za enega najbolj priljubljenih svetnikov v katoliški cerkvi. Njegov grob v baziliki obiskujejo verniki z vsega sveta, bizarna zanimivost pa je, da je med relikvijami mogoče videti njegov popolnoma ohranjen jezik.
Padova je brez dvoma tudi umetniško središče. Leta 2021 je bil na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine uvrščen cikel fresk iz 14. stoletja, ki so naslikane v osmih stavbah in spomeniških kompleksih v Padovi. Med njimi sta najbolj znani Kapela Scrovegni, ki je v celoti poslikana z Giottovimi freskami, in velika dvorana Palazze della Ragione, ki je hkrati še vedno delujoča tržnica, mestna hiša, nekoč pa je bila tudi sodna palača. Stavba še vedno deluje kot tržnica – na eni strani je trg sadja, na drugi zelenjave.
Slavna pijača po 4 evre
Ob popoldnevih in večerih se oba trga skupaj z vsemi drugimi padovskimi trgi spremita v velik lokal, kjer je brez dvoma najbolj priljubljena pijača aperol spritz. V Padovi to ni le trenutna modna muha, saj je mesto rojstni kraj te grenčice. Leta 1919 sta brata Luigi in Silvio Barbieri predstavila novo aperitivno pijačo aperol na mednarodnem sejmu v Padovi. Želela sta ustvariti lahek, grenko-sladek aperitiv z nižjo alkoholno vsebnostjo, ki bi bil privlačen tudi ženskam – kar je bilo takrat (spet!) precej napredno razmišljanje. Aperol je bil dolga desetletja znan le v lokalnem okolju, šele v 50. letih minulega stoletja se je razvila danes znana različica: aperol, pomešan s proseccom in sodo v razmerju 3:2:1. Ko je pred 25 leti podjetje Campari prevzelo tudi blagovno znamko Aperol, je postala ta mešanica pravi modni hit.
Toda cene pijače v barih turističnih središč Italije (in tudi Slovenije) dosegajo absurdne višine, tudi do deset evrov za deciliter pijače. Zato so se v Padovi, domačem mestu aperola, odločili, da bodo vsi gostinci aperol spritz stregli po enotni ceni 4 evre. »Aperol spritz se je tukaj rodil in ne smemo dovoliti, da bi ga izgubili. Spritz mora biti dostopen vsakomur, tako domačinom kot turistom: spritz pripada skupnosti, v kateri je nastal,« so padovski gostinci v en glas spomladi pojasnili odločitev za lokalne medije. Res je v vseh lokalih v središču mesta, tudi v tistih, ki so na najbolj turistično obleganih lokacijah, cena te pijače 4 evre. Tudi zato so popoldnevi in večeri v mestnih lokalih sproščeni in odsevajo pravo italijansko veselje do življenja, ki ga s svojim svobodnim utripom še kako uteleša Padova.
