Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so se v industrijsko razvijajočih se državah razmere za delavke pogosto izkazale za izjemno težke. Dolgi delovni dnevi, nizke plače in pomanjkanje osnovnih pravic so povzročili številne proteste in delavska gibanja. Leta 1908 je v New Yorku na ulice stopilo približno 15.000 žensk. Zahtevale so krajši delovni čas, boljše plačilo in predvsem volilno pravico, ki je bila takrat ženskam v večini držav še vedno nedosegljiva. Že leto kasneje, leta 1909, so v Združenih državah Amerike prvič zaznamovali tako imenovani nacionalni dan žensk (National Woman’s Day). Na pobudo socialistično usmerjene stranke so ga praznovali zadnjo nedeljo v februarju, tradicija pa se je ohranila vse do leta 1913.
Ideja o mednarodnem prazniku
Prelomni trenutek v zgodovini praznika se je zgodil leta 1910 na drugi mednarodni konferenci delavskih žensk v Köbenhavnu. Tam je nemška političarka in aktivistka Clara Zetkin predlagala, da bi vsako leto v vseh državah zaznamovali skupni dan žensk, namenjen opozarjanju na njihove pravice in družbeni položaj. Na konferenci se je zbralo več kot sto predstavnic iz 17 držav – med njimi sindikalistke, članice socialističnih strank in predstavnice ženskih organizacij. Ideja Zetkinove je bila soglasno sprejeta, s tem pa so bili postavljeni temelji za mednarodni dan žena.
Prva praznovanja in tragični dogodki
Prvič so praznik zaznamovali leta 1911 v Avstriji, na Danskem, v Nemčiji in Švici. Na shodih in zborovanjih je sodelovalo več kot milijon ljudi, ki so zahtevali pravico žensk do dela, izobraževanja, volilne pravice ter pravico do opravljanja javnih funkcij. Le nekaj dni pozneje, 25. marca 1911, pa je svet pretresla tragedija v newyorški tovarni oblačil. V požaru v tovarni Triangle Shirtwaist je umrlo več kot 140 delavk, večinoma mladih priseljenk italijanskega in judovskega rodu. Ta dogodek je opozoril na nevarne delovne razmere v industriji in spodbudil spremembe v zakonodaji o delovnih pogojih.
Pot do datuma 8. marec
V letih pred prvo svetovno vojno so ženske po Evropi organizirale številne shode in proteste. Leta 1913 so ženske v Rusiji prvič zaznamovale dan žena kot poziv k miru v času naraščajočih napetosti v Evropi. Naslednje leto so po številnih razpravah določili, da bo praznik 8. marca – datum, ki je postal simbol ženskega gibanja po vsem svetu. Štiri leta kasneje so prav one odigrale ključno vlogo v zgodovinskih dogodkih. Na zadnjo februarsko nedeljo po takratnem julijanskem koledarju so začele stavko z geslom »Kruh in mir«, saj so zahtevale konec vojne in izboljšanje življenjskih razmer. Protesti so se razširili po vsej Rusiji, štiri dni kasneje pa je car abdiciral. Nova začasna vlada je ženskam priznala volilno pravico. Ta dan po gregorijanskem koledarju sovpada prav z 8. marcem.
Mednarodno priznanje
Mednarodni dan žena je skozi desetletja postal globalno priznani simbol boja za pravice žensk. Poseben pomen je dobil leta 1975, ko so ga je uradno začeli zaznamovati Združeni narodi v okviru mednarodnega leta žensk. Dve leti kasneje je generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, s katero je države članice pozvala, naj zaznamujejo dan pravic žensk in mednarodnega miru. Od devetdesetih let naprej Združeni narodi vsako leto določijo tudi tematsko sporočilo dneva. Med temami so bile na primer »Ženske in človekove pravice«, »Svet brez nasilja nad ženskami« in »Ženske za mir in razvoj«. Namen teh tem je opozarjati na aktualne izzive ter spodbujati razpravo o položaju žensk v sodobni družbi.
Praznik v sodobnem svetu
Ob prelomu tisočletja je v številnih državah zanimanje za praznik nekoliko upadlo, vendar se je v zadnjih dveh desetletjih ponovno okrepilo. Leta 2001 je bila ustanovljena platforma InternationalWomensDay.com, ki spodbuja globalno sodelovanje, organizacijo dogodkov in širjenje informacij o enakopravnosti spolov.
Leta 2011 je svet zaznamoval stoletnico prvega praznovanja dneva žena. V Združenih državah je takratni predsednik Barack Obama marec razglasil za mesec zgodovine žensk, številne organizacije in dobrodelne ustanove pa so pripravile kampanje, konference in javne razprave.
Danes mednarodni dan žena praznujejo v številnih državah sveta, v nekaterih pa je celo uradni državni praznik. Tradicija se razlikuje od države do države – ponekod je poudarek na političnih shodih in razpravah o enakopravnosti, drugod pa je bolj simboličen, saj moški ženskam poklanjajo rože in majhna darila. Čeprav so ženske v zadnjem stoletju dosegle velik napredek – od volilne pravice do večje prisotnosti v politiki, znanosti in gospodarstvu – popolna enakopravnost še ni dosežena. Po podatkih številnih mednarodnih organizacij ženske v povprečju še vedno zaslužijo manj kot moški, redkeje zasedajo vodilne položaje ter so pogosteje žrtve nasilja in diskriminacije.
