Marjeta Česen, strokovnjakinja za regulativo industrijske konoplje: Omejevanje konoplje povzroča več škode kot koristi

Letos je evropska komisija dovolila uporabo posušenih ličink rumenih mokarjev kot novega živila (Novel Food), kar je prva odobritev žuželk za prehrano v EU, po drugi strani pa še vedno nimamo jasne in urejene nacionalne zakonodaje, ki bi urejala področje industrijske in medicinske konoplje. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) že več let ocenjuje varnost izvlečkov iz konoplje ter kapljice CBD, ki so narejene iz industrijske konoplje. Po drugi strani se lahko izvlečki uporabljajo v kozmetiki, če so pridobljeni na primer iz listja industrijske konoplje. Po domače povedano, izvleček CBD iz konoplje lahko vmešaš v kremo, kapljic pa načeloma ne bi smel zaužiti.

Žuželke so morale skozi povsem enak proces, kot je v primeru izvlečkov iz konoplje. V primeru prehrane velja evropska zakonodaja, kjer so dovoljena vsa živila iz konoplje, ki so se uporabljala v prehranske namene že pred letom 1997. Evropski in slovenski regulatorji trenutno menijo, da veljajo izvlečki iz konoplje, ki vsebujejo CBD, za prepovedane, ker se pred letom 1997 niso uporabljali in kot takšni veljajo za nova živila. V praksi je tako, da se vsaka posamezna članica EU seveda lahko odloči, da bo izvajala bolj ali manj strog nadzor. Še posebno veliko izdelkov CBD, ki so na voljo v EU, se najde na spletu. Velika Britanija ima po brexitu malce drugačna pravila in se je te problematike lotila na uporabniku in proizvajalcu primernejši način. Na desetine podjetij iz EU, med njimi tudi naše, je že pred časom oddalo vlogo za odobritev CBD v prehranske namene evropski komisiji, vendar so postopki izjemno dolgi. Julija lani smo od evropske komisije celo dobili obvestilo, da je CBD lahko le zdravilo oziroma narkotik. Pozneje, decembra lani, je evropsko sodišče razsodilo, da izvleček CBD ni narkotik, zato so se vloge spet vrnile v aktivno ocenjevanje. Smo pa vseskozi v neposrednem stiku tako z evropsko komisijo kot tudi z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki mora na koncu odobriti, da se CBD lahko varno uporablja kot živilo.

Nadzorni organi lahko ukrepajo ali pa ne. Veliko prodajalcev izdelkov CBD klasificira te izdelke kot kozmetične pripravke. V Sloveniji in tudi drugod v EU nekateri kapljice CBD deklarirajo kot prehransko dopolnilo. Ker gre za novo živilo, tega sicer ne bi smeli početi, ampak tukaj se je izkazalo, da je trg močno prehitel zakonodajo. Izdelki z izvlečkom CBD so se namreč začeli pojavljati na globalnem trgu v zelo veliki meri, ker ljudem pomagajo. Potrebe potrošnikov so ogromne in tem je sledila ponudba. Bi pa poudarila, da varnost pripravkov s CBD ni tako problematična, saj se je CBD že izkazal kot varen v zdravilih. Težava je v tem, da se lahko v teh pripravkih pojavi v previsokih količinah tudi drug kanabinoid – THC, ki pa je klasificiran kot prepovedana droga in lahko povzroči neželene stranske učinke, saj je psihoaktiven.

V raziskavi Slovenskega javnega mnenja, ki jo vsako leto izvajata Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, so preučevali odnos do uporabe pripravkov iz industrijske konoplje. Raziskava, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije, je pokazala, da se več kot 80 odstotkov anketirancev strinja z uporabo konoplje v zdravstvene namene. V nadaljevanju so tudi ugotovili, da so izdelki CBD iz konoplje vsaj delno ali zelo pomagali več kot 70 odstotkom anketirancem, več kot 60 odstotkov anketirancev pa se tudi strinja, da bi potrošniki morali imeti možnost nakupa izdelkov CBD, podobno kot lahko kupujejo vitamine in prehranska dopolnila, in da omejevanje uporabe konoplje v Sloveniji povzroča več škode kot koristi.

Drži, uporaba izdelkov CBD narašča povsod po svetu. Tudi na to temo so bile narejene raziskave v svetovnem merilu in rezultati anket kažejo, da se ljudje za pripravke CBD največ odločajo v primeru anksioznosti, stresa, nespečnosti in za lajšanje bolečine.

V Sloveniji se uporaba CBD pravzaprav šele prebuja. Po svetu pa je bilo narejeno ogromno predkliničnih in kliničnih študij, ki so dokazale učinkovitost in varnost CBD. CBD se je vedno znova izkazal kot varen in tudi učinkovit pri marsikateri težavi. Kar je nevarno v naravnih izvlečkih iz industrijske konoplje, je, kot sem že prej omenila, sled THC, ki se mu ne moremo izogniti, zato je pomembno, da so koncentracije te psihoaktivne snovi dovolj nizke in s tem varne za človeka. EFSA je že določila varen dnevni vnos za THC, ki je 0,06 miligrama na dan za 60 kilogramov težkega človeka. Če bi proizvajalci temu sledili, bi bili na varni strani. Žal pa ni vedno tako. Najbolj problematičen je črni trg, kjer uporabnik ne ve, kaj kupi. V takšnih primerih namreč ni laboratorijske kontrole kakovosti. Zato je ključno, da uporabnik izdelek in proizvajalca pred nakupom preveri. V našem akreditiranem laboratoriju recimo izvajamo tako analize, s katerimi izvajamo nadzor nad lastnimi izdelki, kot tudi analize za potrošnike, ki svoje izdelke drugih proizvajalcev pošiljajo k nam na analizo.

Prehranska dopolnila in kozmetiko pokriva določena zakonodaja, pri zdravilih pa veljajo povsem druga pravila. Tako na primer v Sloveniji velja za gojenje industrijske konoplje pravilnik, ki določa sortno sestavo in to, da se, če vsebuje konoplja manj kot 0,2 odstotka THC, lahko uporablja za prehrano, kozmetiko in tekstil. Pri medicinski konoplji pa je drugače. Prave pravne podlage za gojenje medicinske konoplje v Sloveniji še nimamo. Komisija Združenih narodov za narkotike je lani ocenila, da je čas za spremembe nadzora prepovedanih drog, in 2. decembra 2020 sprejela pomembno odločitev, ki umika konopljo (Canabis sativa), ki vsebuje tudi THC, s seznama najbolj nevarnih drog. S tem je nedvomno odprla vrata bolj pozornemu raziskovanju in uporabi konoplje v medicinske namene. Po slovenski zakonodaji je medicinska uporaba v določenih primerih že omogočena, saj se lahko predpiše zdravila iz konoplje na recept. Predpiše se lahko epidiolex, ki vsebuje CBD in magistralne pripravke, ki vsebujejo tako CBD kot THC. Epidiolex se uporablja v primerih trdovratnih oblik epilepsije, magistralne pripravke pa predpiše zdravnik na recept na svojo odgovornost, kadar želenega učinka pri bolniku ni mogoče doseči z drugimi zdravili. Pri nas so torej zdravila iz medicinske konoplje razmeroma težko dostopna, zato se veliko ljudi odloča, da pripravke s CBD in THC poiščejo na črnem trgu, vendar ti niso kontrolirani in lahko povzročijo več škode kot koristi.