V Izoli nas je praktično le sedem, ki aktivno lovimo ribe vse leto. V Kopru jih je nekaj več, v Piranu pa še manj. Drugi so bolj vikend ribiči. Letos je sploh težko, ker je ulov katastrofalen, rib je vsaj osemkrat manj kot lani. Morali bi že loviti hobotnice in mole, pa ni nič. Zdaj čakamo, da začnemo loviti kozice oziroma gambere in da vidimo, ali sploh lahko rešimo sezono.
Vseskozi poslušamo kataklizmične napovedi, da je rib vse manj. Očitno to drži?Ne, to sploh ni res. Nobene kataklizme ni. Rib je včasih več, včasih manj, ker se selijo. Letos je problem v tem, da je bila temperatura morja dolgo precej nizka, zato ribe niso prišle v severni del Jadranskega morja. Že nekaj let ribiči opažamo, da ribe k nam prihajajo kasneje, kot so nekoč. Kaj je razlog, pa ne vem. Druga težava, ki smo jo imeli letos, so meduze. Tri mesece sploh nismo mogli odpluti na morje, ker so nam meduze polnile mreže in je bilo lovljenje rib jalovo početje. Še večje težave so imeli ribiči, ki lovijo z mrežami plavaricami. Meduze so jim mreže dobesedno potrgale.
Tudi delfini menda predstavljajo precej velik problem.Da. Ampak ne zato, ker bi trgali mreže, kot si večina ljudi napačno predstavlja. Če plava delfin pred barko, ne ujameš nič, ker splaši vse ribe. Lahko vlečem mrežo ves dan, pa ne bom ujel deset kilogramov rib. Pred tednom smo naleteli na jato delfinov, ki so ves dan plavali ob barki. Porabil sem tristo litrov nafte in domov odnesel vrečko rib.
Kje pa je bolj bogato morje z morskimi prebivalci, v Koprskem ali Piranskem zalivu?Ob Debelem rtiču so moli, lignjev in hobotnic je več pri Piranu, gamberov pri Izoli… Vsaka riba ima svoje območje. Zato nam ribičem tisti košček morja v Piranskem zalivu, ki nam je pripadel z arbitražo, tako veliko pomeni. Veliko je tudi školjčišč, tako da se nam ribolovni prostor nenehno oži.
Ukvarjate se z ribolovom z vlečno mrežo, tako imenovano kočo, ki drsi po morskem dnu. Veliko je govora o tem, da so koče škodljive, ker z dna poberejo vse in za seboj pustijo opustošenje.Treba je ločiti stare globinske mreže, kot so jih imeli ribiči nekoč, in današnje. Današnje mreže več ne orjejo po morskem dnu, saj so ramponi, grabljam podobne naprave, ki so jih nekoč uporabljali, danes prepovedani. Današnje koče se praktično sploh ne dotaknejo dna, ampak drsijo dvajset centimetrov nad dnom, zato se z njimi lovijo samo ribe, lignji, hobotnice in kozice. Naš glavni ulov so sicer moli, ki jih lovimo vse leto. Školjk in sip se z današnjimi kočami ne da več loviti tako kot nekoč, ko so jih v sezoni za lov na sipe ujeli tudi do 500, 600 kilogramov. Mi jih z današnjimi mrežami ulovimo največ 50 kilogramov. Zato bi si zelo želeli, da bi nam dovolili, da bi lahko vsaj en mesec na leto uporabljali rampon. Hrvati lahko lovijo z ramponi, Italijani tudi, mi pa ne smemo. Še bolj bizarno je to, da tako Hrvati kot Italijani lahko pridejo k nam lovit z ramponi, mi pa ne smemo. Bi pa lahko lovili kapesante oziroma pokrovače, ki jih je pri nas ogromno in umirajo od starosti, tudi morska jajca, po katerih je veliko povpraševanje. Od školjk lovimo edinole kanaštrele, ki plavajo tudi malce nad dnom. Ampak teh je za vzorec.
Komercialnih rib se pri nas praktično ne lovi več. Za lov na sardone, sardele, skuše in tune ni več pravih ladij. Menda pa je jat teh rib ogromno.Če hočeš loviti z večjimi ladjami, moraš imeti zaposlene ljudi, jim plačevati prispevke, kar je pri nas misija nemogoče. Res pa je, da je jat teh rib veliko. Sardel z našimi mrežami praktično ne moremo loviti, ker imajo prevelika očesa. Nekaj jih sicer ujamemo, vendar je to zanemarljivo v primerjavi s tem, kot se je lovilo nekoč. Lov na tune pa je pri nas prepovedan, ker Slovenija ni prijavila kvot v Evropski uniji.
Zakaj pa jih ni?Tega ne vem. Govori se, da stane koncesija za kvote okrog milijon evrov. Tudi ribiške in predelovalne infrastrukture pri nas ni za to. Tuni se lovijo bolj za športni ribolov.
Kaj pa če se kakšen tun slučajno ujame v mrežo?To se ne zgodi. Če tuna nočeš uloviti, ga ne boš ulovil.
Kaj pa kakšna druga nenavadna riba?Zelo redko. Moj edini takšen bolj nenavaden ulov je bila morska lisica, ki sem jo nato oddal morski biološki postaji v Piranu. Od tujerodnih rib, ki so danes prisotne pri nas, se lovijo edinole skakavke.
Koliko ulova pa se pravzaprav sploh proda v Sloveniji? Praktično vsi slovenski ribiči ulov prodajate na borzi v Trstu.Sam pri nas prodam okrog tretjino ulova. Nekaj gre v ribarnico Levante v Izolo, nekaj na ribjo tržnico v Ljubljani, preostalo pa gre v Trst. Da bi prodajal ulov posameznim gostincem ali celo na pomolu, kot se je ribe prodajalo nekoč, je v današnjih časih nemogoče. Preprosto se ne izplača. V Italiji ribe dosegajo višje cene. Pri nas so ribe vsaj za tretjino cenejše. Je pa v času korone prodaja rib upadla. Pozna se, da so bile gostilne in restavracije pri nas zaprte, v Italiji pa tudi niso obratovale s polno močjo kot običajno.
Ampak ljudje so kuhali doma veliko več kot prej. So kupovali tudi ribe?Tukaj pri nas v Istri so. V notranjosti Slovenije pa ne. Prodaja se je kar zmanjšala. V notranjosti niti ne poznajo rib, ki jih lovimo. Vsi želijo kupovati orade, brancine. Teh pa ulovimo malo. Molov ne pozna praktično nihče, tudi trilj oziroma bradačev ne. Bi pa si želeli, da bi ljudje več kupovali tudi te vrste rib, ker so izvrstnega okusa in tudi cenovno so veliko bolj ugodne od gojenih brancinov ali orad. Mi orade lovimo oktobra, potem pa praktično nič več. Divje orade so tudi precej drage. Kdor jih ne pozna, jih ne bo kupoval, ker so veliko dražje od gojenih. Tudi lignji so precej dragi. Za deset kilogramov lignjev smo lahko tudi osem ur na morju. Zato jih ne moremo prodajati za pet evrov, ampak stanejo 25 evrov za kilogram.
Torej so ribe v slovenskih gostilnah in restavracijah večinoma iz uvoza?Seveda. Nekaj restavracij, za katere vem, se sicer trudi kupovati slovenske ribe. Ampak ne moremo jim ponuditi več, kot ulovimo. Kdo bo pri nas v restavraciji naročil mole ali trilje? Nihče. Toda škoda je, ker jih ne poznajo. So izvrstnega okusa in cena je sorazmerno nizka. Italijani to veliko bolj razumejo.
Poleti se mnogo ribičev prelevi v prevoznike za turiste. Se s tem več zasluži?Tudi sam se ukvarjam s tem. Ampak samo za organizirane skupine. Marsikdo si na tak način rešuje slabo ribolovno sezono.
