Letos smo našli kar 18 takšnih gob, ki jih prej na razstavah nismo imeli. To lahko trdim, saj že 22 let, odkar pripravljamo razstavo, vodimo seznam in imamo oštevilčene vse gobe, ki jih naberemo in determiniramo, kar pomeni, da jih znamo določiti s slovenskim in latinskim imenom. Če pogledamo neko statistično povprečje, koliko različnih vrst gob naberemo vsako leto, bi lahko rekel, da na tem koncu, južno od Ljubljane, Sežane in Bovca, raste 360 različnih vrst gob. Za razstavo jih uspemo nabrati kakšnih 250 različnih vrst. Če bi iskali in nabirali gobe od 1. januarja do 31. decembra, bi jih verjetno nabrali več kot 1500 vrst. Ampak mi jih nabiramo samo za razstavo, ki je ponavadi v začetku oktobra.
Se vrste gob in njihovo število po slovenskih regijah razlikujejo?Seveda. Letos je članica našega društva samo iz ožje okolice Nanosa prinesla 73 različnih vrst gob. Prepričan sem, da ni nabrala vsega, kar je našla. Gobarji s postojnskega konca so prinesli na razstavo tudi do 80 različnih vrst gob, mi, ki smo šli bolj na tolminski konec, pa le kakšnih dvajset.
V Sloveniji naj bi poznali okoli petnajst tisoč različnih vrst gob(na svetu jih je približno 140.000), od katerih jih je užitnih okoli dva tisoč. Nabiramo in uživamo pa le okoli 200 vrst. Zakaj ni več gob v prehrani Slovencev, če je v bistvu veliko užitnih?Šele v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih je gobarsko znanje napredovalo. Prej smo v bistvu poznali le jurčke, lisičke in štorovke. Pa še jurčke se je velikokrat zamenjevalo z vražjimi gobani in so se jih ljudje zato bali nabirati. Tudi prevoznih sredstev ni bilo, da bi gobarji lahko hodili nabirat gobe na bolj oddaljene lokacije. Gobe so se nabirale v okolici hiš, zato so tudi gobarska društva nastala šele konec šestdesetih, v začetku sedemdesetih let. Danes najboljši determinatorji gob poznajo in znajo opisati več kot 1600 različnih vrst gob, po drugi strani pa ljudje o gobah še danes vedo izredno malo in se jih zato tudi večina boji nabirati.
Večkrat beremo, da so si močno podobne strupene in užitne gobe. Iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana letos sporočajo, da moramo biti še posebej pozorni pri nabiranju malih štorovk zaradi nevarnosti zamenjave s smrtno nevarnimi kučmicami.Letos je sušno obdobje in štorovke, ki so užitne oziroma pogojno užitne, saj jih je treba pred vlaganjem dvakrat termično obdelati oziroma prekuhati in odliti vodo, so zelo podobne kučmicam. Če je bolj vlažno obdobje, so bolj mesnate, več imajo vlažnosti in jih je veliko težje zamenjati s kučmicami. Štorovke imajo tudi takšno kemično sestavo, da jih ni priporočljivo uživati z vinom ali drugimi alkoholnimi pijačami, ker lahko pride do določenih kemijskih reakcij, ki lahko povzročajo prebavne težave, slabost, krče. Drugače pa so štorovke ene najokusnejših gob. Prihaja pa lahko tudi do takšnih stvari, kot so se dogajale med prvo svetovno vojno, ko se je veliko ruskih vojakov, ki so se borili v naših krajih, zastrupilo in umrlo, ker so jedli rdeče mušnice, ki so v Ukrajini in za Kavkazom užitne. Lakota je bila velika in jedli so gobe, za katere so mislili, da so užitne tako kot pri njih doma.
Rdeče mušnice naj bi bile tudi halucinogene.Da, ampak je odvisno, koliko jih poješ. Tako kot ni vseeno, ali spiješ kozarec vina ali ga popiješ liter ali dva.
V kulinariki so moderne tudi azijske gobe šitake, ki naj bi bile izredno zdravilne. Kako je z zdravilnostjo gob? Za lisičke pravijo, da ne vsebujejo nič koristnega, šampinjoni pa naj bi bili polni vitaminov in mineralov. Zdravilne naj bi bile tudi druge gobe, na primer bukov ostrigar in mavrah. Kako je s tem?Za šampinjone in bukove ostrigarje je splošno znano, da imajo zdravilne učinke. Bukov ostrigar naj bi pomagal izboljševati spomin. Tudi v slovenski tradicionalni medicini se je nekoč uporabljalo gobe, vendar je to znanje utonilo v pozabo.
Je to tudi zato, ker uživamo največ gojenih gob, kot so šampinjoni, ostrigarji…Gojenih šampinjonov je res ogromno. Tudi bukovih ostrigarjev. Tržna niša so postale tudi štorovke. Za jurčke pa tudi strokovnjaki ne znajo ugotoviti, zakaj se jih ne da gojiti. Poljski kukmak na primer lahko s trosi z lahkoto uspeva na domačem vrtu. Zanimivo je to, da so jurčki šele letos, štiri leta po velikem žledu, spet začeli uspevati v naših koncih. Prej jih tri leta pravzaprav ni bilo. V moji vasi blizu Nove Gorice je ogromno jurčkov, lisičke pa so že praktično iztrebljene. Preveč se jih nabira. Gobarska norma je dva kilograma nabranih gob na osebo, saj imamo gobarji svoj kodeks. Imeli pa smo primere, ko so prišli Italijani v gozd z avtodomi in hladilniki, da so vanje zlagali nabrane gobe.
Kako to, da so Italijani tako navdušeni nad nabiranjem gob?Gobe predstavljajo donosen posel. V Rožni dolini na tržnici prodajajo jurčke od deset do dvajset evrov za kilogram. Na tržnici v Vidmu stane kilogram štirideset evrov, tako da veliko Italijanov kupuje gobe pri nas, potem pa jih prodajajo v Italiji. So bile pa tudi pri nas gobe donosne v preteklosti. V moji mladosti, v šestdesetih letih, se je nabiralo, sušilo in prodajalo Italijanom jurčke tudi na črno. Z nabiranjem štorovk se je na Primorskem zgradilo kar nekaj hiš. Ob tem, da je bila meja in da jih je bilo treba tihotapiti čez mejo. Nabirale so jih družine in jih prevažale čez mejo. Na dan so jih nabrali tudi do dve toni. Sekali so smreke v trnovskem gozdu in čez dve leti je na štorih zrastla ogromna količina gob.
Kako pa je z nadzorom?Nadzora praktično ni. Gozdnih inšpektorjev je zelo malo in še to gredo največkrat na teren, ko jih pokličejo. Zakonsko so kontrole urejene, saj sta za gobe poleg gozdarske inšpekcije pristojni tudi inšpekcija varstva okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, nad trgovanjem z gobami bdi tržna inšpekcija, nad izvozom in iznosom gob pa bdijo carinski organi in mejna kmetijska inšpekcija. Na njihovo zahtevo jim potrebno pomoč ponuja tudi policija.
Letos ste gobarji iz Nove Gorice prvič na slovenskih tleh našli primerek gobe, ki še nima slovenskega imena. Za kakšno gobo gre?To je lesna goba Diplomitoporus flavescens, ki raste na boru, spada pa med luknjičarke. Prvi primerek te gobe je pomembno odkritje pri raziskovanju slovenskega gobjega bogastva.
