Morski popotnik Mauro Morandi je na Budelliju 33 let živel skoraj povsem sam. Odmaknil se je od družbe in si izbral življenje v naravi, daleč od hrupa, politike, potrošništva in vsakodnevnega vrveža sodobnega sveta.
Njegova zgodba je izjemna: leta 1989 se je z jadrnico odpravil proti južnemu Tihemu oceanu, a se je njegovo potovanje končalo precej prej. Ko se mu je pokvaril katamaran, je pristal na Budelliju, znanem po rožnatih peščenih plažah. In se odločil ostati.
![Malta,Silema, 07.12.19889 island photos Malta photo: view of Fort Manoel [automated translation] [XPAEXPORTID002010]](/media/2026/08/06/853836/Wide-fort_mano-400.webp?1786535976)
Na otoku je spoznal lokalnega skrbnika, ki se je ravno pripravljal na upokojitev. Ponudil mu je svojo službo in Morandi jo je z veseljem sprejel.
Ni želel običajnega življenja
Morandi, nekdanji učitelj, se je vselil v zapuščen bunker iz druge svetovne vojne. Sčasoma je postal neuradni varuh Budellija, saj je skrbel za čistočo, varoval znamenite plaže in obiskovalcem razkrival skrivnosti občutljive narave. Zaradi načina življenja je postal znan kot »italijanski Robinzon Crusoe«.
»Tako sem navajen živeti sredi narave, da si ne predstavljam več življenja v mestu,« je nekoč povedal. »Kaj naj počnem? Igram karte in hodim v bare kot drugi osemdesetletniki? Dajte, no!« Motila ga je predvsem človekova ravnodušnost do narave. »Življenje v družbi, ki slabo ravna z naravo, bi mi povzročalo veliko stisko. Naravo je treba imeti rad in jo spoštovati,« je dejal.
Moral se je preseliti
Morandijevo samotno življenje se je po več kot 30 letih končalo, ko je Budelli postal del narodnega parka. Oblasti so ga preselile v enosobno stanovanje na severu Sardinije.
V novem okolju se je težko znašel. Po več desetletjih skoraj popolne izolacije se je moral ponovno prilagoditi življenju v družbi. »Tako zelo sem se navadil na tišino. Zdaj je okoli mene nenehen hrup,« je povedal. Po padcu se je njegovo zdravstveno stanje začelo slabšati, v začetku leta 2025 pa je umrl, star 85 let.