Po podatkih Guinnessove knjige rekordov je podvig Simeona Stilita Mlajšega (živel naj bi med leti 521–597) najstarejši posamezni rekord, ki je bil kdaj zabeležen v tej knjigi. Medtem ko večina rekordov pade že po nekaj letih, ta vztraja skoraj 1500 let. Težko si je predstavljati, da bi ga kdo sploh poskušal preseči, piše tPortal.
Prvi zobje so mu izpadli na stebru
Simeon se je rodil leta 521 v Antiohiji, starodavnem mestu na območju današnje Antakye na jugu Turčije. Njegov oče je izviral iz Edese, njegova mati Marta pa je bila pozneje prav tako čaščena kot svetnica.
Že kot deček se je pridružil skupnosti asketov okoli puščavnika Janeza, ki je tudi sam živel na stebru. Mladi Simeon je kmalu dobil svoj steber, postavljen tik ob Janezovem, tako blizu, da sta se lahko pogovarjala. Na njem je ostal osem let, vse do Janezove smrti.
Kako zgodaj je začel takšno življenje, priča tudi njegovo lastno pismo. Zapisal je, da je na stebru živel že takrat, ko so mu izpadli prvi zobje. Po pravoslavnem izročilu se je pri enajstih letih preselil na višji steber, katerega vrh je bil približno 12 metrov nad tlemi.
Obhajilo so mu prinašali po lestvi
Stebra ni zapustil niti takrat, ko je napredoval v cerkveni hierarhiji. Med selitvijo na nov steber sta ga antiohijski patriarh in škof iz Selevkije posvetila v diakona, pozneje pa je postal tudi duhovnik.
Ko je maševal, so se njegovi učenci drug za drugim vzpenjali po lestvi, da bi iz njegovih rok prejeli obhajilo. Cerkveni zgodovinar Evagrij je celo zapisal, da je nekaj časa živel na vejah grma.
Pripisovali so mu številna čudežna ozdravljenja. Verjeli so celo, da lahko bolnike ozdravijo njegove podobe. Proti koncu življenja se je naselil na stebru na gori v bližini Antiohije, ki so jo zaradi domnevnih čudežev poimenovali Čudežna gora.
Tam je umrl 24. maja 597. Ruševine samostana, ki je pozneje nastal na tem mestu, so vidne še danes, približno 20 kilometrov od Antakye.
Navdih je našel pri starejšem soimenjaku
Simeon Mlajši ni izumil nenavadnega načina asketskega življenja. Prvi stilit, izraz izhaja iz grške besede stylos, ki pomeni steber, je bil njegov soimenjak Simeon Starejši. Sirski asket je živel približno med letoma 390 in 459.
Na majhni ploščadi na vrhu stebra v bližini Alepa, ki naj bi merila približno en kvadratni meter, je po večini virov preživel 37 let. Ocene se sicer gibljejo med 35 in 42 leti.
K njemu so romali celo verniki iz zahodne Evrope. Okoli njegovega stebra je pozneje nastal velik samostanski kompleks s štirimi bazilikami, znan kot Qal'at Sim'an. Od prvotnega stebra je danes ostal le kamnit ostanek.
Njegovo življenje je navdihnilo tudi pesem Alfreda Tennysona iz leta 1842 in film Luisa Buñuela Simón del desierto iz leta 1965.
V naslednjih stoletjih se je pojavilo še veliko stilitov, vendar Guinnessov rekord najdaljšega življenja na stebru še vedno pripada Simeonu Mlajšemu.
