Telefon Kerima Buserja neprestano zvoni. »Stranka želi vodo fiji,« pove in že kliče naprej, da bi našel to blagovno znamko. Lastnik podjetja Emotional Taste stoji v kuhinji lokala na davoški promenadi, kjer se je med forumom začasno nastanilo eno izmed podjetij. Danes Buser in njegova ekipa skupaj z indijskimi vrhunskimi kuharji strežejo tako imenovano letečo večerjo, piše švicarski portal 20Minuten.
Majhni krožniki z indijskimi specialitetami prihajajo iz kuhinje in se po nekaj minutah prazni vračajo. Štirje kuharji iz Londona skrbijo za stalno oskrbo in brezhibno predstavitev. »Hrana zahteva največ dela, a je na računu najmanjši strošek,« razkrije Buser. Prevoz, osebje in celotna logistika so precej dražji.
Osemnajsturne izmene in nočne dostave
Buser je na WEF že petnajstič, a pravi, da ostaja vselej izziv. Letos njegova ekipa oskrbuje tri stanovanja in štiri dogodke. »Običajen delovni dan traja brez težav 18 ur,« pove. Delo poteka tudi ponoči: »Naš voznik dostavlja živila in posebne stvari po naročilu tudi sredi noči. Takrat se po Davosu najhitreje premikaš.«
Načrti se stalno spreminjajo. Gostje v zadnjem trenutku odpovedujejo ali spreminjajo prehranske želje. »Naporno, a povsem običajno,« pravi Buser. »Vsako leto upamo, da bo manj sprememb, pa je vedno enako.«
Letos se je pojavila še dodatna negotovost zaradi ameriškega predsednika. »Nekatere stranke so nameravale oditi že v sredo. Mislim, da zaradi Trumpa zdaj ostajajo dlje. Mi pa ostajamo pripravljeni.«
Telefon znova zazvoni. »Tudi ti nimaš vode fiji? V redu, hvala.« Da bi izpolnil želje, Buser aktivira vse svoje stike. »Nekoč je stranka celo uvozila lastno meso, ki smo ga potem pripravili,« se spominja. Za konkurenco tu ni prostora. »Brez dobre mreže poznanstev ne gre nič.«
»Če si gost nekaj zaželi, naj to tudi dobi«
Iz kuhinje pridejo polnjeni žepki. »Indijska različica wellingtona,« pojasni kuhar Sriram Aylur, Michelinov mojster, ki je posebej pripotoval iz Londona. »Teden je zelo naporen, a izjemno zanimiv. Spoznamo ogromno ljudi.«
Za oba velja isto vodilo: zadovoljni gostje. »Če si gost nekaj zaželi, naj to tudi dobi.«
Za Buserja je poslovanje med WEF v sicer mirnem januarskem obdobju ključnega pomena. Po forumu ga prvič čaka mesec premora. A do takrat je še daleč. Telefon ponovno zazvoni.
»Košer hrana? To bo težko,« se sliši z druge strani. Kolega prosi za pomoč. »Poznam nekoga,« odgovori Buser. Ali bo našel tudi vodo fiji, še ne ve. »Včasih moraš opraviti deset klicev. A ko na koncu uspe, sem res ponosen.«
