Mizo za nedeljsko kosilo smo si izprosili na terasi, kjer se, zanimivo, z bližnjega avtocestnega viadukta ni slišalo prometa, so pa zato toliko bolj glasno mimo nas ropotali motoristi, željni ovinkov na »stari cesti«. Pod pergolo je bilo prijetno toplo, le včasih je malce zapihalo, kar pa kosila, ki smo si ga zastavili, ni motilo. Začeli smo okoli enih popoldne, medtem ko so se drugi gostje, več je bilo slovenskih kot tujih, zares začeli zbirati okoli dveh.
Na kozarec so ponudili dve peneči vinski možnosti, vseprisotni prosecco in Valente, solidno penino Viktorja Markežiča (3,5 evra na kozarec). V njihovih hladilnikih je še nekaj zanimivih slovenskih vin, največ je istrskih, predvsem iz koprske kleti, nekaj manj vipavskih in spet veliko najboljše kapljice iz briške zadružne kleti. Cene so za slovenske razmere več kot ugodne, bele sorte visoke linije Bagueri Kleti Brda so recimo po 24 evrov, rdeče po 28 evrov. In tudi hrana ima za ta del sveta več kot prijazne cene.
Začeli smo s pisano hladno morsko četo. Na krožnik postavijo sipo in hobotnico v solati, veliko žlico bakalarja, po dolgem času smo spet pokusili dimljeno mečarico in sardele na šavor, zraven so oljčno olje, limona in rukola. Morski gušt, kot imenujejo krožnik, vas bo stal zmernih 16 evrov.
Če ste bližje primorskim mesninam, narežejo pršut, budjolo, panceto ali salamo, ki jih suši Trček v bližnjih Hrastovljah, medtem ko so siri izpod Socerba in lepo zaključijo hladni krožnik za 13 evrov.
Jasno, nedeljska družba potrebuje krepko govejo juho in ravno takšno kuhajo pri Kraškem robu. Tisti dan so imeli še gobovo in zelenjavno, a se je naša odprava raje odločila pokusiti v naših krajih premalo opevano kombinacijo sipe s polento. Morski golaž, specialiteta, ki tako, kot jo pripravijo v Črnem Kalu, zadovolji še tako izbirčne okuse (13 evrov).
Pred glavnimi jedmi, da ne bi izbirali sami, ponudijo refošk Vinales. Zakaj? To je refošk, ki ga pijejo tudi nasprotniki refoška. Dobro, ampak še vedno je refošk, je odgovarjal ženski duet omizja, ki v nedeljo enostavno ni imelo ne časa ne energije za kakšne konkretnejše steklenice, ki bi se srečale z glavnimi jedmi. Recimo z njoki z divjačino (13 evrov), ki se lahko merijo z vsemi najboljšimi predstavniki svoje vrste pri nas. Vsaj ugajal je tudi ribeye z rumeno pečenim krompirjem, ki je bil najdražja jed kosila (28 evrov), po pričakovanjih pa se je svet ustavil ob jadranskih lignjih. Ni dvoma, velika porcija s pečenim krompirjem in blitvo je tisto, kar utrujeni turist potrebuje, še posebej, če mu to lahko ponudijo za zmernih 21 evrov.
Naj povemo, da je tempo natakarjev ob koncu našega kosila rahlo popuščal. Verjetno bodo morali v času največjega navala – gneča se ob teh cenah in takšni ponudbi gotovo ne bo zmanjševala – najeti še kakšen par rok, da bodo nosile krožnike. Tudi krožnike s sladicami, kjer kuhinja spet ni zatajila. Na Primorskem boste morda kje dobili podobno sladko jabolčno krostato, zelo težko pa takšno kremšnito, kot jo imajo pri Kraškem robu. Če ne spite blizu, pa istrsko ponudbo digestivov na črnokalskih ovinkih enostavno odsvetujemo.
Več ocen gostiln preberite na mihafirst.si.
