Znamenite bele pečine pri angleškem Dovru so že stoletja simbol britanske obale. Toda pod zelenimi travniki, ki se razprostirajo nad strmimi stenami, se skriva tudi precej manj znan del britanske zgodovine. Globoko pod zemljo so namreč med drugo svetovno vojno zgradili skrivni vojaški bunker, v katerem je delovala za tiste čase izjemno napredna naprava. Nekakšen predhodnik današnjih računalnikov je britanskim topničarjem pomagal izračunavati, kam morajo usmeriti topove, da bodo zadeli premikajoče se nemške ladje.
Kot je pred dnevi poročal britanski časnik The Guardian, je bunker z imenom Fan Bay Plotting Room po desetletjih pozabe zdaj prvič odprl vrata javnosti. Obiskovalci lahko od 13. novembra v spremstvu vodnikov britanske organizacije National Trust vstopijo v podzemne prostore, ki so bili nekoč ena najbolj varovanih vojaških skrivnosti na britanski obali.
Churchill je zahteval hitro ukrepanje
Zgodba bunkerja se je začela poleti 1940, ko je nacistična Nemčija zavzela Francijo. Britanija se je nenadoma znašla v izjemno nevarnem položaju. Nemške sile so bile na drugi strani Rokavskega preliva, le dobrih 30 kilometrov od Dovra, nemške ladje pa so plule skozi ožino, ki je bila za britansko obrambo strateškega pomena.
Dover je postal eno najbolj izpostavljenih območij v državi. Nemško topništvo z okupirane francoske obale je obstreljevalo mesto, nevarnost so predstavljali tudi letalski napadi. Območje je zaradi nenehnih napadov dobilo zlovešč vzdevek Hellfire Corner, kar bi lahko prevedli kot peklenski kot.
Britanski premier Winston Churchill je med obiskom obale zaskrbljeno ugotovil, da lahko sovražne ladje skozi ožino plujejo skoraj nemoteno. Zahteval je takojšnjo okrepitev obalne obrambe in uporabo najnaprednejše razpoložljive tehnologije. Gradnjo je spremljal tako pozorno, da je zahteval tedenska poročila o napredku.
Topniško baterijo Fan Bay so pripravili za delovanje v približno stotih dneh, podzemno poveljniško središče pa je bilo dokončano 64 dni pozneje. Njegova naloga je bila usmerjanje topov, ki so nadzorovali promet skozi Rokavski preliv.
Računalnik, ki je znal napovedovati prihodnost
Najzanimivejši del bunkerja je bila naprava, imenovana Fire Direction Table. Šlo je za približno 1,8 metra dolgo elektromehansko napravo, ki je opravljala zapletene izračune za usmerjanje topniškega ognja.
Težava pri obstreljevanju ladij je bila namreč precej večja, kot se zdi na prvi pogled. Topničar ni smel meriti tja, kjer je bila ladja v trenutku izstrelitve granate. Ker je ladja plula naprej, granata pa je potrebovala določen čas, da je dosegla cilj, je moral izračunati, kje bo ladja čez nekaj trenutkov.
Pri tem je bilo treba upoštevati hitrost in smer plovbe, oddaljenost cilja ter druge podatke, pomembne za natančnost streljanja. Naprava je zbirala in obdelovala informacije z opazovalnic, radarskih postaj in drugih vojaških položajev ter izračunane podatke posredovala topniškim posadkam.
Danes bi takšne izračune opravil računalnik v delčku sekunde. Leta 1940 pa je šlo za izjemen tehnološki dosežek. Sistem v bunkerju Fan Bay velja za enega prvih primerov računalniško podprtega usmerjanja kopenskega topništva proti ladjam.
V prostoru je lahko hkrati delalo do deset ljudi. Njihovo delo je zahtevalo natančnost, zbranost in hitro obdelovanje podatkov, saj so lahko že majhne napake pomenile, da bo granata zgrešila cilj.
Skrivnost so zakopali pod zemljo
Po koncu druge svetovne vojne bunker ni takoj izgubil pomena. V prvih letih hladne vojne so ga še ohranjali za morebitno ponovno uporabo, čeprav so topove odstranili že leta 1952. Leta 1957 so dragoceno elektromehansko napravo namenoma uničili, da tehnologija ne bi mogla priti v napačne roke. Sam bunker je pozneje postal odveč. Njegove vhode so zaprli, območje pa v sedemdesetih letih zasuli z zemljo in ga vrnili v prvotno podobo. Sčasoma je skoraj povsem izginil iz spomina. Na površju ni bilo več veliko znakov, da se pod travnikom skriva nekoč tako pomembno vojaško poveljstvo.
Preobrat se je zgodil leta 2017, ko so raziskovalci in prostovoljci organizacije National Trust s pomočjo starih vojaških načrtov začeli iskati pozabljeni objekt. Najprej so odkrili zasilni izhod, nato pa odprli dostop do podzemnih prostorov. Arheolog Jon Barker, ki je vodil raziskovanje, je trenutek prvega vstopa primerjal z odkritjem Tutankamonove grobnice. Pred njim so se namreč odprli prostori, v katerih je čas skoraj obstal.
Na tleh so ležali stari časopisi in čevlji, na stenah so ostala vojaška obvestila, napisi in grafiti. Ohranjene so bile tudi cevi, prezračevalni sistemi in sledovi nekdanje električne napeljave. Čeprav najpomembnejše naprave ni bilo več, so raziskovalci na tleh našli oznake, ki so razkrivale, kje je nekoč stala.
Kdo so bili ljudje v bunkerju?
Raziskovalce danes ne zanima več samo vojaška tehnologija, temveč tudi ljudje, ki so v bunkerju preživljali dolge ure. O njih je ohranjenih presenetljivo malo podatkov. Znanih je le nekaj imen, med njimi Wallas Eaton, ki je po vojni postal igralec in nastopil tudi v britanski televizijski komediji Up Pompeii. Med operaterji je bil tudi vojak W. P. Bryant, ki je bil po poklicu krojač.
Prostovoljci zdaj poskušajo izslediti potomce nekdanjih zaposlenih in zbrati njihove spomine, pisma ali fotografije. Vsak nov podatek bi lahko pomagal pojasniti, kako je potekalo vsakdanje delo v skrivnem poveljniškem središču.
Bunkerja ob odprtju za javnost niso temeljito obnovili ali opremili s kopijami nekdanjih naprav. Odločili so se, da ga bodo ohranili čim bolj podobnega stanju, v kakršnem so ga našli. Obiskovalci zato še vedno vidijo odstopajočo barvo na stenah, zarjavele cevi in druge sledove desetletij pozabe. Vodeni ogledi trajajo približno 40 minut, obiskovalci pa morajo nositi zaščitne čelade in naglavne svetilke.
Fan Bay Plotting Room tako danes ni le zanimiv vojaški spomenik, temveč tudi opomin, kako hitro lahko celo izjemni tehnološki dosežki izginejo iz zgodovinskega spomina. Naprava, ki je nekoč predstavljala vrhunec britanske vojaške tehnologije, je bila uničena, njeno podzemno domovanje pa zakopano in pozabljeno. Zdaj je vsaj zgodba o njej znova prišla na svetlo.