Ko letalo iz Ljubljane pristane v Skopju, ki je mimogrede vselej nabito polno, se prava zgodba začne šele zunaj glavnega mesta. V Skopju so resda strnjena vsa tehnologija, delovna mesta in razvoj, ki ga država premore. Centralizacija države je takoj jasna. A država z odličnimi naravnimi danostmi, kjer rastejo okusen paradižnik, paprike, jajčevci, jabolka in debelo sladko grozdje, bi turistom lahko ponudila toliko več. Če vstopate v državo po cesti, vas na obeh straneh pozdravi visoko, z listavci poraščeno zeleno hribovje. Iz mestnega vrveža vas pot hitro vodi na makedonsko podeželje, kjer se zdi, da čas teče nekoliko počasneje. In dejansko tudi teče počasneje, kar se odraža na življenjskem ritmu domačinov. Na tem popotovanju sem opazila, da tistega, kar se drugim Evropejcem zdi pomembno, Makedonci ne dajejo na prvo mesto. Kakovost cest recimo ali krajinska arhitektura okolice hiš. Cilj študijskega ogleda, organiziranega v okviru projekta Obujanje tradicije in ohranjanje narave, je bil predstaviti agroekoturistične bisere države, ki jih množični turizem še ni odkril. A se tamkajšnji prebivalci trudijo za trenutek pozornosti, saj verjamejo, da je Makedonija še kaj drugega kot Ohrid, Skopje in Kumanovo. Projekt je še en dokaz velike povezanosti med Slovenci in Makedonci, saj se izvaja s pomočjo naše države.
Najprej na kozji sir, nato na zeliščni počitek
Če ste avanturisti in radi odkrivate neznane kraje, vas bo postanek v vasi Raštak na kmetiji Kozi Mleko Planina navdušil. Med griči in pašniki napovedani obiskovalci spoznavamo tradicionalno rejo koz ter predelavo mleka, ki ostaja pomemben del lokalnega načina življenja. Kmetijo vodi David, ki se je iz Skopja preselil v rodno vas, kjer sta živela njegova babica in dedek. Začela sta z desetimi kozami, z Davidom je ideja zrasla v prepoznavno butično znamko okusnih kozjih sirov. Že Davidova podoba kliče po zanimivi izkušnji, a ko si za malico privoščite njegov sir, naj bo to feta ali trdi starani, se boste slednjega z nasmehom spominjali še nekaj časa.
Le nekaj kilometrov naprej, v Brodu, zeliščna hiša BilkiLife obiskovalce popelje v svet zdravilnih rastlin. Bilkilife (Herbal House Bilkilife) je družinsko podjetje iz Severne Makedonije, ki združuje zeliščarstvo, turizem in trajnostni razvoj, kar je za Makedonijo zelo redka praksa. Na zanimivem posestvu sredi gozda družina Marije Georgievske z različnimi delavnicami pomaga tudi osebam z invalidnostjo. Izvaja programe za sprostitev v naravi (Shinrin-yoku) in sodeluje v projektih trajnostnega ravnanja z odpadki, kot je uporaba ostankov čaja za gnojila.
Brez Ohrida ne gre, a ne pozabite okolice
Ohridsko jezero? Seveda je prepoznavni znak makedonske države, pa vendar malokdo ve, da ga uvrščajo med najstarejša jezera na svetu in da ga Unesco varuje kot izjemno naravno posebnost. Tako da mimo mesta Ohrid, kjer boste sicer našli veliko zapuščenih hiš, ker se prebivalci odseljujejo, čeprav o prodaji nepremičnine niti v sanjah ne razmišljajo, enostavno ne morete. O izjemni zgodovini kaže okoli 200 arheoloških najdišč (nekatera si lahko ogledate na licu mesta), Preverite, kako sredi mesta po stari družinski tehnologiji iz lusk ribe plašice (belvice), ki živi v Ohridskem jezeru, pripravljajo nakit z »ohridskimi biseri«.
V bližnji vasi Orman vas lahko pričaka družina Dimoski, ki obiskovalcev ne sprejme kot turiste, temveč kot goste. Na domačem dvorišču skupaj z vami pripravlja znamenito šopsko solato, zraven pa vam kot dobrim prijateljem ponudijo domače sadne sokove in rakijo. V dogovoru z lokalnim prenočiščem Chateau Orman lahko pri enih prenočite, pri drugih pa okušate okusne tradicionalne jedi, med katerimi so pite vseh vrst, pituljice, domači ajvarji, okusno meso. A pozor! Makedonci ajvarja nikoli ne jedo z mesom, vedno ga postrežejo kot predjed v obliki makala – omake, v katero namakate pito.
Pite so pravzaprav tako tradicionalne in značilne, da ima vsaka pokrajina svoj način priprave. Tako izjemno kuharsko delavnico vam ponudijo na kmetiji Pirustija v vasi Ramne. Recepti se prenašajo iz roda v rod, kuhanje pa ni predstava za turiste, ampak del njihovega vsakdanjega življenja. Poleg sezonske zelenjave boste iz prve roke okusili, kaj so to presnec (z zeljem/porom ali mesom), komat, košmišpite in gjomleze. Tradicionalne jedi vzbujajo lakoto slehernemu turistu.
Kjer nabirajo jabolka in sladko grozdje
V regiji Prespa se pokrajina spremeni. Nasadi jabolk se raztezajo vse do obzorja, domačini pa ponosno ponujajo svoje pridelke. Na kmetiji Spirit of Prespa okušamo jabolčne pite, domače sladice in sveže obrana jabolka. Preprostost okusov hitro razkrije, zakaj je območje znano kot eno pomembnejših sadjarskih središč države. Neverjetno, a nabiranje jabolk se ponuja kot oblika turističnega paketa. Jabolka v Prespi, grozdje v vinorodni pokrajini Tikveš.
Slovencem je ime sorte črnega grozdja črni vranac dobro znano, navsezadnje veliko makedonskega grozdja pristane v steklenicah slovenskega porekla. V manjši družinski vinarni Arabeska v Sopotu pa lahko osebno spoznamo lokalne sorte vin in tradicijo vinogradništva, ki ima v teh krajih stoletja dolgo zgodovino. Degustacija ob sončnem zahodu med vinogradi je eden tistih trenutkov, ko obiskovalec razume, da vino tukaj ni zgolj gospodarska dejavnost, ampak del identitete pokrajine.
Eden manjših lokalnih ponudnikov, ki se trudi prodreti na turistični trg, se je lotil vzreje kakijev na domačem dvorišču. In pri tem mu gre tako dobro, da je slednje združil z doživetjem tradicionalne večerje. Če ste torej pustolovec in ljubitelj vsega okusnega, kar Makedonija ponuja, in vas pot načrtno ali naključno vodi mimo kraja Gabrovo, na jugovzhodu države, lahko preverite, kako je videti domači tavče gravče, tipična lokalna specialiteta iz fižola. Ob tradicionalni večerji in degustaciji lokalnih jedi postane jasno, da Severna Makedonija svojo turistično prihodnost vse bolj gradi na avtentičnih doživetjih. Doživljajski dan pri družini Kostadinovi sloni na gostoljubju in pristnosti. Namesto velikih hotelskih kompleksov s tem projektom v ospredje postavljajo družinske kmetije, lokalne pridelovalce, manjše vinarje in podjetnike.
Agroeko turizem v Severni Makedoniji ni le turistični produkt, temveč način ohranjanja podeželske dediščine, lokalnih okusov in skupnosti. A da bo zares zaživel, bo morala več interesa pokazati tudi makedonska vlada: z ureditvijo infrastrukture, problematike odpadkov in tudi težavo potepuških psov. Pojasnilo, da psi na tak način živijo svobodno, je samo velik izgovor, ki ga turisti ne bodo kupili.
Oživitev tradicije in ohranjanja narave
Projekt razvoja agroturizma v Makedoniji se je začel junija lani in traja do decembra letos. Financirata ga Veleposlaništvo Republike Slovenije v Skopju in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, izvaja pa ga UKIM, Kmetijski inštitut Skopje. Splošni cilj projekta je izboljšati življenjske razmere prebivalcev na podeželju in krepiti lokalno gospodarstvo prek trajnostnega upravljanja naravnih virov v kmetijstvu ter promocije lokalne kulture in tradicije z razvojem turističnih kmetij. Agroturizem predstavlja pomembno priložnost za podeželska območja v Makedoniji, kjer se spopadajo z nizkimi dohodki, revščino, migracijo mladih ter degradacijo naravnih virov. Razvoj bi lahko prispeval k povečanju dohodkov kmečkega prebivalstva, ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter trajnostnemu razvoju podeželskih skupnosti. Kot sta pojasnili Marija Gjoševa Kovačevik in Despina Popovska Stojanov, strokovnjakinji s področja agroturizma v Makedoniji, je projekt imel oziroma še ima do konca leta tri specifične cilje: izboljšanje ekonomskih pogojev podeželskih gospodinjstev, spodbujanje trajnostne kmetijske prakse in lokalne kulture ter poudarek na vključevanju žensk in mladih v podeželski turizem.
