Božič, ki smo ga praznovali včeraj, je eden največjih krščanskih praznikov, s katerim verniki zaznamujejo rojstvo Jezusa Kristusa. Vendar pa segajo korenine tega praznovanja globoko v zgodovino, še pred nastop krščanstva. V starem Rimu so v tem času praznovali saturnalije in rojstvo boga Sonca (Sol Invictus), saj gre za čas zimskega solsticija, ko se dan začne daljšati in svetloba premaga temo. Cerkev je v 4. stoletju ta datum prevzela in mu dala novo vsebino – rojstvo »prave luči«.
Na Slovenskem ima božič bogato tradicijo. Ime izhaja iz pomanjševalnice »mali bog«. Nekoč je veljalo (ponekod pa še danes), da imamo tri svete večere: božični večer, silvestrovo in večer pred svetimi tremi kralji. Zanje je značilno kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom, kar naj bi hišo obvarovalo pred nesrečo.
Danes je božič predvsem praznik družine in miru. Središče praznovanja so božično drevesce, jaslice in seveda bogato obložena miza, na kateri ne sme manjkati potica. Čeprav se je praznik v sodobnem času precej skomercializiral, njegovo bistvo ostaja upanje, toplina in povezovanje z bližnjimi. To je čas, ko se svet za trenutek ustavi, mi pa namenimo pozornost tistim, ki jih imamo najraje.
