Kamnik je v postopku ponovne presoje v okviru Zelene sheme slovenskega turizma že tretjič zapored prejel najvišji znak Slovenia Green Destination Gold. Priznanje, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija, potrjuje dosledno uresničevanje trajnostne vizije destinacije ter njeno uspešno povezovanje naravnih danosti, kulturne dediščine in kakovosti življenja lokalne skupnosti.

Zelena shema slovenskega turizma predstavlja celovit nacionalni okvir za spodbujanje trajnostnega razvoja na okoljskem, družbenem in gospodarskem področju. Kriteriji temeljijo na mednarodnem standardu Green Destinations in vključujejo širok spekter področij – od upravljanja destinacije in varovanja narave do ravnanja z viri ter vključevanja lokalne skupnosti. Prav zaradi zahtevnosti teh meril ima ponovna pridobitev zlatega znaka posebno težo.

Trajnost kot dolgoročna zaveza

Kamnik je svojo trajnostno pot začel leta 2016 s srebrnim znakom, že leta 2019 pa napredoval v zlato kategorijo, ki jo je ohranil tudi v naslednjih ocenjevalnih obdobjih. Tretja zaporedna potrditev zlatega znaka tako potrjuje, da trajnostni razvoj ni enkraten dosežek, temveč dolgoročen proces.

Župan Matej Slapar je ob tem poudaril, da prejem zlatega znaka Slovenia Green Destination že tretjič zapored ni le priznanje za doseženo delo. »Gre za potrditev naše dolgoročne strateške usmeritve. V Kamniku trajnost razumemo kot temelj razvoja celotne občine – ne le turizma, temveč tudi prostora, mobilnosti, gospodarstva in dviga kakovosti življenja naših občanov.«

Podobno razmišlja tudi direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec, ki je izpostavil: »Tretja zaporedna potrditev zlatega znaka je dokaz, da Kamnik ne le sledi trajnostnim smernicam, temveč jih aktivno soustvarja. To priznanje razumemo kot spodbudo za nadaljnje delo in hkrati kot odgovornost.«

Vloga ponudnikov in prihodnji izzivi

Pomemben del trajnostne zgodbe Kamnika soustvarjajo tudi lokalni ponudniki. Med njimi izstopajo Terme Snovik, ki so kot prve v Sloveniji prejele okoljski znak EU Ecolabel, Pravljica na Veliki planini z mednarodnim znakom zeleni ključ ter Gostilna Zeleni rob, ki se je temu priznanju pridružila leta 2024. Takšni primeri dobre prakse pomembno prispevajo k utrjevanju podobe Kamnika kot zelene butične destinacije.

Postopek recertifikacije je vodila zelena ekipa pod koordinacijo Nine Irt, ki je poudarila pomen stalnega izboljševanja: »Kljub izjemnemu rezultatu se zavedamo, da trajnost zahteva konkretne ukrepe in dolgoročno zavezanost. Zlati znak razumemo kot odgovornost in motivacijo za nadaljnje delo.«

Pred Kamnikom je novo triletno obdobje, ki prinaša nove izzive in priložnosti. Med ključnimi cilji ostajajo zmanjševanje vplivov na okolje, krepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo ter razvoj inovativnih trajnostnih turističnih produktov. Zlati znak tako ni le priznanje za doseženo, temveč predvsem zaveza za prihodnost. 

Lesena pisava s katero se riše sporočila po trniču.

Na območju Kamnika in Velike planine se ohranja ena najbolj prepoznavnih in edinstvenih zgodb slovenske kulturne in kulinarične dediščine – trnič. F TIC Kamnik

Iščejo nove ambasadorje trniča

Na območju Kamnika in Velike planine se ohranja ena najbolj prepoznavnih zgodb slovenske kulturne in kulinarične dediščine – trnič. Ta edinstveni sir pa ni le prehranski izdelek, temveč simbol pastirske tradicije, ljubezni in življenja na planini, njegova značilna oblika in bogato okrasje pa nosita izjemno zgodovinsko in etnološko vrednost.

V zadnjih letih se zanimanje za to dediščino izrazito povečuje. Turisti, organizirane skupine in posamezni obiskovalci želijo trnič ne le spoznati, temveč ga tudi doživeti skozi predstavitve in lastno izdelavo. Prav tovrstna doživetja postajajo pomemben del turistične ponudbe Kamnika in Velike planine. Kljub temu pa primanjkuje posameznikov, ki bi to znanje prenašali naprej ter sodelovali kot izvajalci delavnic ali interpretatorji kulturne dediščine.

Z namenom ohranjanja in razvoja te edinstvene prakse je organizirana brezplačna izobraževalna delavnica, na kateri bodo udeleženci spoznali zgodbo in pomen trniča, postopek njegove izdelave ter možnosti vključevanja v sodobna turistična doživetja. Delavnica bo potekala 29. aprila 2026 ob 17. uri v Samostanu Mekinje. Udeležba je brezplačna, število mest pa omejeno, zato so prijave obvezne prek prijavnega obrazca, ki ga najdete na spletni strani visitkamnik.si. Delavnica je namenjena vsem, ki jih zanima delo na področju turizma, kulturne dediščine ali kulinarike, pa tudi tistim, ki bi želeli aktivno prispevati k ohranjanju lokalne tradicije. Po zaključku delavnice bo z zainteresiranimi udeleženci vzpostavljeno sodelovanje pri izvajanju predstavitev izdelave trniča.

Priporočamo