Ko narava počiva in pritisne mraz, ptice potrebujejo našo pomoč bolj kot kadar koli prej. Ste vedeli, da lahko majhna ptica, kot je sinica, v samo eni mrzli zimski noči izgubi tudi do deset odstotkov svoje telesne teže? Da bi preživele dolgo in mrzlo noč, morajo čez dan zaužiti ogromno energije, zato je zanje vsako jutro prava bitka s časom. Hranjenje je najbolje začeti, ko se temperature spustijo pod ledišče ali ko zapade sneg, vendar je pri tem ključna doslednost. Ko ptice enkrat navadimo na krmilnico, nanjo računajo vsak dan, zato bi lahko bila nenadna prekinitev hranjenja sredi zime zanje usodna. Hranimo jih torej redno, vse do otoplitve v zgodnji pomladi.

Ali ste vedeli?

Po podatkih vsakoletne akcije Ptice okoli nas, ki jo organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je naš najpogostejši zimski gost domači vrabec. Družbo mu na vrhu lestvice najpogosteje delajo še siva vrana, poljski vrabec in velika sinica. Z nastavljanjem hrane pa lahko na svoj vrt privabite tudi redkejše vrste, kot sta čižek in severni pinoža, ki se k nam zatečeta s severa.

Pri izbiri hrane moramo upoštevati različne potrebe ptic, saj niso vse ljubiteljice istih priboljškov. Najboljšo osnovo predstavljajo sončnična semena, zlasti črna, ki so visokokalorična in jih obožujejo sinice, dleski in brglezi. Za dodatno energijo so nepogrešljive lojne pogače in kroglice, ki jih obesimo na veje, medtem ko so konopljina semena, proso in oves odlična dopolnitev mešanice. Ne smemo pozabiti na ptice, ki se hranijo pri tleh, kot so kosi in drozgi; zanje na desko ali kamen nastavimo na pol prerezana jabolka, rozine ali ovsene kosmiče, namočene v maščobo. Oreščki, kot so lešniki in orehi, pa bodo v vašo bližino privabili tudi veverice in šoje.

Kljub dobrim namenom pa lahko z neprimerno hrano pticam močno škodujemo. Izogibati se moramo predvsem kruhu, ki v ptičjem želodcu nabrekne, povzroča prebavne težave in hitro splesni, nima pa prave hranilne vrednosti. Prav tako so za ptice strupeni vsi slani kuhinjski ostanki, kot so čips, soljeni arašidi ali slanina, ter kakršna koli pokvarjena ali plesniva hrana.

Pomembno je tudi, kam krmilnico postavimo. Najboljše mesto je mirna točka, dvignjena vsaj meter in pol od tal, kar ptice varuje pred plenilci, zlasti mačkami. Krmilnica naj bo postavljena v bližino grmovja ali dreves, kamor se ptice v nevarnosti lahko hitro umaknejo, hkrati pa naj bo dovolj oddaljena od velikih steklenih površin, da preprečimo trke v okna. Poskrbite, da ima krmilnica streho, ki hrano ščiti pred vlago in vetrom. Ker se na enem mestu zbere veliko ptic, je nujno redno čiščenje krmilnice, da preprečimo širjenje bolezni. Če je le mogoče, pticam ponudite tudi plitvo posodico s svežo mlačno vodo, saj pozimi pogosto trpijo za žejo. S pravilno skrbjo boste rešili mnoga ptičja življenja in uživali v živahnem pogledu na naravo skozi okno.

Priporočamo