»Dobro obiskane so bile vse osrednje znamenitosti destinacije, izrazito pa tudi Krajinski park Zgornja Idrijca, predvsem kopališče na Lajštu,« poudarjajo na Zavodu za turizem Idrija. Med obiskovalci še vedno prevladujejo domači gostje, med tujimi pa predvsem Nemci, Italijani in Francozi. Ob tem je bil v minuli sezoni opazen tudi večji obisk večjih prireditev, kot sta Festival idrijske čipke in Praznik idrijskih žlikrofov, ki že tradicionalno sodita med osrednje dogodke destinacije.
Mlajši gostje in želja po aktivnem raziskovanju
Čeprav se struktura gostov po državah izvora, starosti in spolu bistveno ni spremenila, na zavodu opažajo pomemben trend: naraščajoč delež mlajših obiskovalcev. »V zadnjih dveh letih nekoliko izstopajo mlajše generacije, predvsem mladi pari, ki jih zanima aktivno raziskovanje destinacije, pohodništvo, kolesarjenje in preživljanje časa v naravi,« pojasnjujejo. Ta trend potrjujejo tudi izkušnje Turistično informacijskega centra, kjer opažajo več zanimanja za aktivna in vodena doživetja.
Prav slednja so bila eno izmed največjih pozitivnih presenečenj sezone 2025. »Zelo nas veseli veliko zanimanje za vodene e-kolesarske ture po Geoparku Idrija, ki so bile v celoti zasedene,« pravijo na zavodu. Ture so bile v lanskem letu brezplačne, financirane s projektnimi sredstvi projekta Danube GeoTour Plus, in so jasno pokazale, da sodobni obiskovalci vse bolj iščejo kakovostna, vodena in doživljajska outdoor doživetja.
Unescova dediščina kot temelj identitete
Kljub razvoju novih vsebin pa temelj prepoznavnosti Idrije ostaja Unescova dediščina živega srebra. Antonijev rov, eden izmed najstarejših ohranjenih rudniških rovov v Evropi, še vedno predstavlja glavni motiv obiska. »Unescova dediščina živega srebra je za našo destinacijo izjemno pomembna, saj predstavlja del identitete Idrije in njene bogate zgodovine,« poudarjajo sogovorniki.
Ob Antonijevem rovu obiskovalce pritegnejo tudi drugi pomembni objekti tehniške dediščine: grad Gewerkenegg z razstavami Mestnega muzeja Idrija, Topilnica Hg, Kamšt, Rudarska hiša ter klavže – mogočne vodne pregrade v okoliških dolinah. Ob tem pa Idrija ostaja tudi mesto idrijske čipke in idrijskih žlikrofov, dveh simbolov lokalne ustvarjalnosti in kulinarične tradicije.
Geopark Idrija – prostor ravnotežja med naravo in človekom
Pomembno vlogo pri razvoju turizma ima Geopark Idrija, ki zajema celotno območje občine in že vrsto let deluje v okviru Unescovih globalnih geoparkov. »Gre za zaokroženo celoto, v kateri se prepletajo narava, kulturna dediščina in podeželje, hkrati pa spodbujamo trajnostni odnos do prostora in vključevanje lokalnih ponudnikov,« poudarjajo na zavodu.
V Centru za obiskovalce Geoparka Idrija, ki deluje v sklopu TIC-a, je na ogled stalna razstava o nastanku idrijskega prostora, ki obiskovalcem ponuja izhodišče za nadaljnje raziskovanje destinacije. Posebej priljubljena je tudi družinska knjižica Dogodivščina z dinozavrico Zjalco, ki mlajšim obiskovalcem približa zgodbe Geoparka na igriv način.
Nova doživetja in neizkoriščeni potenciali
V letu 2026 želijo na Zavodu za turizem Idrija ponudbo nadgraditi z novimi, inovativnimi doživetji. Med njimi izstopata Izgubljeni zaklad Idrije, doživetje v obliki sobe pobega na prostem, ter Sveže jutro v Krajinskem parku Zgornja Idrijca, ki združuje zvočno kopel z gongi in lokalno kulinariko v naravnem okolju. »Poseben poudarek namenjamo tudi raziskovanju manj poznanih poti in planot, ki obkrožajo Idrijo,« dodajajo.
Ob tem se zavedajo, da ostaja eden izmed večjih neizkoriščenih potencialov gastronomija. »Idrija ima bogato kulinarično dediščino in prepoznavne lokalne jedi, vendar je gostinska ponudba trenutno omejena,« opozarjajo in poudarjajo pomen sodelovanja z lokalnimi ponudniki.
Destinacija, ki preseneti in vabi k vrnitvi
Ključno vodilo razvoja ostaja povezovanje z lokalno skupnostjo, tudi prek kolektivne znamke Idrija izbrano, s katero spodbujajo kakovostno lokalno ponudbo, rokodelstvo in doživetja. Končni cilj pa ostaja jasen: »Želimo si, da obiskovalci iz Idrije odnesejo izpolnjujočo izkušnjo in občutek, da kljub ogledu najatraktivnejših točk ostaja še veliko neodkritega.«
