Lovcev na tartufe je v Sloveniji okoli 30, vendar naša območja sploh niso tako bogata s tartufi, kot si večina predstavlja. V vseh letih, odkar sem na terenu, se je uničilo 90 odstotkov vseh pozicij, na katerih so bili tartufi. Z melioracijo, predvsem leta 1986, so v šavrinskih gričih in dolinah, kjer so bila največja najdišča, posekali veliko starih topolov in drugih dreves, pod katerimi rastejo tartufi. V hrvaškem delu Istre pa so nahajališča zaščitili z zakonom. Vsako drevo, pod katerim dokazano raste tartuf, označijo in se ga ne sme podirati. Pri nas je bil še pred nekaj leti lov na tartufe prepovedan, ker naj bi se uničilo tartufe, vmes pa so nevede uničili večino lokacij.
Se morda med vami kdo preživlja zgolj z lovom na tartufe?Morda, tega ne vem. Ampak vsak lovec je tudi trgovec. Na slovenskem območju je belih tartufov izredno malo, črnih je več. Zadnja letina belih tartufov je bila leta 2006, pred tem leta 1996. Zadnjih dvanajst let pa belih tartufov pravzaprav ni, s tem da je potrebnih vsaj deset ur hoje na dan, če jih hočeš kaj najti. Če tega ne počneš ljubiteljsko, se nikakor ne splača.
Kakšna je možnost, da v kateri od slovenskih gostiln dobimo na krožnik tartufe, pobrane v Istri?Izredno majhna. Največ jih je iz Srbije, Bolgarije, Romunije, Kazahstana, Turčije in Makedonije. To so nove države, pomembne za trgovino s tartufi. V Srbiji se je zgodba s tartufi začela leta 1997, ko so italijanski lovci na divjad hodili na lov v Srbijo in tam odkrili tartufe. Ko se je to razvedelo, so v Srbijo začeli hoditi Istrani, ki so lova na tartufe naučili tudi domačine
Največ tartufov, najdenih v slovenski Istri, se proda v Italijo.Pri nas se reklamira slovenski tartuf, vendar je slovenskih za vzorec. To je dokazljivo. Ko sam prodajam tartufe, izdam račun in na vsakem računu je zapisano, kdaj je bil posamezen tartuf ulovljen. Lokacije sicer ne navedem, imam pa pod vsako posamezno številko šifrant, da natančno vem, kje je bil ulovljen.
Ima vsak lovec svoje skrite lokacije?Malo je skritega, ker se najde zelo malo novih lokacij. Treba pa je vseskozi spremljati rast. Nekatera drevesa dajejo tartufe ob prvem krajcu, druga ob polni luni. Veliko je odvisno od lune. Če si veliko na terenu, lahko to povežeš in greš iskat tartuf tja, kjer predvidiš, da bi lahko bil.
Koliko se jih pravzaprav nabere v Sloveniji?Tega podatka nima nihče, ampak tam nekje okoli 500 kilogramov, morda manj. Ampak tukaj govorimo o belih tartufih. Nekateri si kupijo tudi dovolilnice, da jih lahko nabirajo na Hrvaškem. Pri nas zakonodaje o nabiranju tartufov ni. Ker spada med gobe, se jih lahko nabere dva kilograma na dan.
Pod katerimi drevesi pa jih zraste največ?Topol, hrast, lipa, leska, brest, črni trn, gaber, dren… Tudi pod nekaterimi vrstami trav in grmičevja so. Bele se nabira jeseni in pozimi, črne poleti in jeseni. Se pa podnebje nedvomno spreminja. Včasih smo imeli zimo in poletje, 20. septembra je bila slana. Danes pa drevesa brstijo decembra. In če brstijo, ne spuščajo sokov. Tartuf pa nastane, ko drevesa začnejo spuščati sokove, ker živi v simbiozi z drevesom in je pravzaprav drevesni parazit.
Je razlika v nabiranju oziroma lovljenju belih in črnih?Beli imajo veliko bolj izrazit vonj in jih psi lažje odkrijejo. Nekoč, ko jih je bilo še več, so jih zavohali tudi na 200 metrov. Je pa res, da je bilo takrat lovcev manj, ker se jih je jedlo le v določenih krogih in v Italiji. Črn tartuf ima manj izrazit vonj, jih je pa bistveno več. Vendar črnih pravzaprav nisem nikdar lovil. Zgolj bele. Šele zdaj, ko imam več časa, lovim tudi črne. Pri nas trgovina s črnimi tartufi ni bila razvita, z njimi se je začelo trgovati šele zadnjih 20 let. Je pa razlika v ceni desetkratna v prid belim. Od nekdaj se je tako belih kot črnih največ nalovilo v Istri, čeprav so črni tartufi povsod po Sloveniji. Čisto povsod.
Zakaj pa se jih potem ne lovi tudi drugod?Ker ljudje tega ne vedo. Našel sem sem jih že na Dolenjskem in na Gorenjskem. Vendar se ne splača, da bi se vsak dan vozil iz Istre tja. Tudi v okolici Postojne in na Krasu je veliko črnih tartufov. Celo v Ljubljani in njeni okolici so. Našli so jih že tudi grajskem hribu. Črnih tartufov se da nabrati veliko, potrebuješ samo izurjenega psa.
Kako se vzgaja pse tartufarje?Podobno kot lavinske pse ali policijske pse za iskanje droge. Lovljenja tartufov jih lahko naučiš v dveh mesecih, vendar pri nas ni človeka, ki bi jih znal dresirati. V Srbiji so iz tega naredili velik posel.
Se jih res lahko lovi tudi z dresiranimi pujsi?To se govori, ampak tega ni še nihče videl.
Cena pa se določa na veletržnici v Albi v Italiji.Ko sem sam začel loviti tartufe, je bilo središče za bele tartufe v Albi, za črne pa v Norcii v Umbriji, blizu Peruugie. Tartufov ni bilo nikjer drugje. Zdaj so že povsod, tudi na Siciliji. Poraba je večja. Danes ti tartufe naribajo že skoraj v vsaki restavraciji kjer koli na svetu.
Je cena istrskega tartufa višja od cene srbskega ali bolgarskega?Lani so vsi z Balkana bolje prodajali tartufe kot mi v Istri. Ker jih pri nas praktično ni bilo, so bili v Srbiji in Bolgariji dnevno navzoči vsi trgovci iz Italije. Cena je odvisna zgolj od ponudbe in povpraševanja.
Ampak višjo ceno dosegajo večji tartufi?Seveda. Tako kot pri vseh prestižnih stvareh. Za določene blagovne znamke se plača več. Tartufi so se najbolje prodajali, dokler ni prišel v Italiji na položaj znameniti državni tožilec Antonio Di Pietro. On je pravzaprav kriv, da je cena tartufov padla. Ko je začel mafijske čistke, se ni več toliko podkupovalo s tartufi, ki so bili izredno cenjeni za podkupovanje in so dosegali zelo visoko ceno.
V Istri je bil ulovljen največji beli tartuf na svetu, ujel ga je Giancarlo Žigante leta 1999. Imel je 1,3 kilograma, kar je tudi uradno zapisano v Guinnessovi knjigi rekordov. Letos je ujel novega rekorderja, črnega, težkega 4,8 kilograma. Koliko takšnih kolosov se pravzaprav skriva po istrskih gozdovih?Ta dva tartufa nista bila ulovljena v Istri, ampak ju je kupil. Največji beli tartuf, ki sem ga sam ulovil, je imel 760 gramov, druga dva največja sta imela 560 gramov.
Komu pa javite, ko najdete takšen tartuf?Poklical sem trgovca, ki dela samo z velikimi belimi tartufi, in mu povedal, kaj imam. Kupil ga je modni oblikovalec Valentino. So trgovci, ki tartufe prodajajo samo eliti, in za njih je popolnoma nepomembno, koliko stane. Večji problem je dobiti velik tartuf kot ga prodati.
Kaj pa gojeni tartufi? Je cena nižja od divjih?Ne, cena je popolnoma enaka, ker se ustvarijo enaki pogoji kot v naravi. Ampak gojijo se le črni tartufi. Največ jih vzgojijo v Franciji, Italiji, Romuniji, Bolgariji, Azerbajdžanu. Tam so velika nahajališča. Kitajci so veliko vložili v gojišča tartufov v Azerbajdžanu.
