V dneh, ko iz omar vlečemo okraske za smrečico in se po mestih prižigajo praznične luči, se v mislih mnogih Slovencev poraja tisto klasično decembrsko vprašanje: bomo letos za božič končno spet gledali snežinke ali pa nas čaka sivina in dež? Čeprav je do samega božiča še dobrih štirinajst dni in je vreme v tem času izjemno spremenljivo, nam meteorološki modeli že ponujajo prvi vpogled v to, kaj lahko pričakujemo, in slika je letos še posebej dinamična.
Če bi sodili zgolj po trenutnem vremenu, bi rekli, da je zima letos pozabila na koledar. Prva polovica decembra namreč mineva v znamenju izrazite otoplitve, saj nad večjim delom Evrope prevladujejo močni zahodni vetrovi. Ti k nam prinašajo topel in vlažen zrak z Atlantika, kar pomeni, da so temperature za ta letni čas nadpovprečno visoke, po nižinah pa namesto snežne odeje videvamo luže. Vendar pa vremenoslovci opozarjajo, da se »vremenska kuhinja« šele dobro ogreva in da trenutna toplota ne pomeni nujno zelenega božiča.
Počakajmo do 16. decembra
Ključni trenutek, ki ga meteorologi z zanimanjem opazujejo, se bo po trenutnih izračunih zgodil okoli sredine meseca, natančneje po 15. decembru. Dolgoročni modeli, kot sta evropski ECMWF in ameriški GFS, nakazujejo možnost spremembe vremenskega vzorca, ki bi lahko prekinila dotok toplega zraka. Obstajajo namreč indici, da bi se lahko nad severno Evropo in Skandinavijo okrepil visok zračni tlak, kar bi delovalo kot blokada za topel atlantski zrak. Če bi se ta scenarij uresničil, bi se lahko proti Srednji Evropi in Sloveniji v tednu pred božičem spustil precej hladnejši zrak s severa ali severovzhoda, kar bi drastično povečalo možnosti za snežne padavine tudi v nižinah.
Kljub temu upanju pa nas statistika Agencije RS za okolje (ARSO) opominja na realnost podnebnih sprememb v naših krajih. Podatki zadnjih desetletij so neizprosni in kažejo, da je sneg za božič v nižinah postal prej izjema kot pravilo. Zadnji zares pravljičen bel božič po večjem delu države smo beležili daljnega leta 2007, statistična verjetnost za snežno odejo v mestih, kot so Ljubljana, Maribor ali Celje, pa se giblje le še okoli tridesetih odstotkov. Povsem drugačna zgodba je seveda v višjih legah in alpskih dolinah, kjer je bela kulisa skoraj zagotovljena, zato bodo smučarji in ljubitelji gora zagotovo prišli na svoj račun.
Milejši in moker božič?
Kakšna je torej končna sodba za letošnji božič? Trenutno kaže na napet boj med toplim Atlantikom in hladno Skandinavijo. Čeprav je najverjetnejši scenarij še vedno nekoliko milejši in bolj moker božič, možnosti za presenečenje in naglo ohladitev tik pred prazniki niso izključene. Slika bo precej bolj jasna po 16. decembru, ko bodo napovedi dovolj zanesljive za načrtovanje prazničnih poti. Do takrat pa velja nasvet: če si želite zagotovljene snežno pravljico, bo najbolj varno, da božične praznike načrtujete nekje nad 1000 metri nadmorske višine.
