Če stopite v katero koli trgovino v Sloveniji, od največjega hipermarketa do najmanjše vaške prodajalne, boste skoraj zagotovo našli enak prizor: skladovnico živo rumenih, rahlo ukrivljenih sadežev. Banane so danes najbolj prodajani sadež na svetu in tudi v Sloveniji po količini porabe tekmujejo z našim avtohtonim jabolkom. Vendar pa je njihova pot do naših krožnikov dolga, zapletena in polna zanimivih preobratov.
Banana je eden najstarejših gojenih sadežev na svetu. Prvi zapisi o njenem gojenju segajo v jugovzhodno Azijo, na območje današnje Malezije, Indonezije in Papue Nove Gvineje, že pred več kot 7000 leti. Od tam so potovale v Indijo, kjer so jih častili v starih spisih, nato pa so jih arabski trgovci zanesli v Afriko. Ime »banana« naj bi celo izviralo iz arabske besede banan, kar pomeni prst.
Vendar pa banane, kot jih poznamo danes, v Evropi niso bile prisotne vse do konca 19. stoletja. Težava je bila očitna: banane hitro zorijo in še hitreje gnijejo. Brez hladilne tehnike je bil prevoz iz tropov v Evropo ali Severno Ameriko nemogoč. Prelomnica se je zgodila z izumom parnikov s hlajenimi podpalubji. To je omogočilo podjetjem, kot je zloglasni United Fruit Company (danes Chiquita), da so začela množično uvažati banane iz Srednje in Južne Amerike na mize Zahoda. Sadež, ki je bil nekoč eksotična zanimivost za bogataše, je zaradi množične proizvodnje postal sadje »za delavski razred« – poceni, hranljiv in higieničen, saj pride v lastni embalaži.
Slovenski spomin
Če vprašate povprečnega Američana o bananah, bo govoril o zajtrku. Če vprašate Slovenca, ki je odraščal v sedemdesetih ali osemdesetih letih prejšnjega stoletja, bo govoril o nostalgiji in pomanjkanju. V času nekdanje Jugoslavije, zlasti v obdobju gospodarske krize v osemdesetih letih, so bile banane »devizno blago«. Ker država ni imela dovolj tujih valut za uvoz, so banane pogosto izginile s polic.
To je ustvarilo poseben kulturni fenomen. Banane so postale simbol božiča in novega leta, saj so takrat oblasti poskrbele za uvoz, da bi pomirile ljudstvo. Bile so darilo, ki so ga prinesli otrokom ali bolnikom v bolnišnico. Vrste pred trgovinami, ko se je razširil glas »Banane so dobili!«, so še danes živ spomin mnogih generacij. Danes, ko so banane v Sloveniji pogosto cenejše od domačih jabolk ali hrušk, se zdi ta spomin skoraj absurden, a je pomemben del naše potrošniške zgodovine. Od statusnega simbola so postale osnova vsake šolske malice.
Mnogi so presenečeni, ko izvedo, da banana botanično sploh ne raste na drevesu. Rastlina banane je pravzaprav orjaško zelišče, največje na svetu, ki nima lesenega debla. To, kar vidimo kot deblo, so tesno zviti listni peclji, iz katerih požene mogočno cvetno steblo.
Svetovna proizvodnja banan je koncentrirana v tropskem pasu, kjer temperature nikoli ne padejo prenizko in je vlage v izobilju. Čeprav banane povezujemo z Južno Ameriko, je največja pridelovalka na svetu Indija, ki pridela skoraj 30 milijonov ton banan letno. Vendar Indijci večino svojih banan pojedo sami, zato jih na naših policah redko vidimo. Sledita ji Kitajska in Indonezija.
Kar zadeva izvoz – torej banane, ki jih kupujemo mi – pa kraljujejo latinskoameriške države. Ekvador je največji izvoznik banan na svetu, sledijo mu Filipini, Kostarika, Gvatemala in Kolumbija. Zanimivo je, da skoraj vse izvozne banane pripadajo eni sami sorti, imenovani cavendish. To je sorta, ki dobro prenaša prevoze in dolgo zori, vendar pa ta genetska uniformnost predstavlja veliko tveganje. Če bi se pojavila bolezen, ki bi napadla to sorto (kot se trenutno dogaja z glivico TR4), bi lahko banane, kot jih poznamo, izginile, podobno kot se je sredi 20. stoletja zgodilo s prejšnjo prevladujočo sorto gros michel.
Zakladnica kalija
Poleg tega, da so priročne in okusne, so banane prava zakladnica zdravja. Najpogosteje jih omenjamo v povezavi s kalijem, in to z dobrim razlogom. Sodobna zahodna prehrana je polna natrija (soli) in revna s kalijem. To neravnovesje je eden glavnih krivcev za povišan krvni tlak, ki vodi v srčno-žilne bolezni. Tu nastopi banana. Srednje velika banana vsebuje približno 450 mg kalija in skoraj nič natrija. Kalij pomaga telesu izločati odvečno sol in sprošča stene krvnih žil, kar neposredno znižuje krvni tlak. Kalij je elektrolit, ključen za prenos živčnih signalov in krčenje mišic. Zato so banane prva izbira športnikov – preprečujejo mišične krče in zagotavljajo hitro dostopno energijo. Banane vsebujejo aminokislino triptofan, ki jo telo pretvori v serotonin – hormon sreče. Uživanje banan lahko blago izboljša razpoloženje in pomaga pri sprostitvi. Poleg tega pa vsebujejo veliko vlaknin (pektin), ki uravnavajo prebavo. Zrele banane pomirjajo želodec in so pogosto prva hrana, ki jo uvedemo dojenčkom ali jo uživamo po trebušnih virozah. Ena banana na dan torej ni le pregovor, ampak znanstveno utemeljena strategija za zdravje srca in ožilja.
Banane v kulinariki
V Sloveniji banane najpogosteje jemo surove, ko so ravno prav zrele – rumene z nekaj rjavimi pikami. A njihova uporaba v kuhinji je skoraj neskončna. V veganski kuhinji so banane nepogrešljive. Ena zmečkana zrela banana lahko v pecivu nadomesti eno jajce, saj deluje kot vezivo. Zaradi visoke vsebnosti sladkorja pa lahko v receptih za palačinke ali mafine drastično zmanjšamo količino dodanega belega sladkorja.
Med pandemijo je svet obnorel bananin kruh. To je idealen način, kako porabiti prezrele, črne banane, ki bi sicer romale v smeti. Bolj ko je banana rjava, boljša je za peko, saj je sladkor v njej bolj koncentriran. Če zamrznete koščke zelo zrele banane in jih nato zmiksate v močnem mešalniku, dobite kremast sladoled, ki po teksturi spominja na mlečnega, a vsebuje le sadje. Pri nas uporabljamo sladke, desertne banane, v tropskih krajih pa prevladujejo »kuhane banane« ali plantains. Te so škrobnate in manj sladke ter se uporabljajo podobno kot krompir – ocvrte, kuhane v kariju ali kot priloga k mesu. Tudi navadno, še rahlo zeleno banano lahko dodate v eksotični kari za kremasto teksturo in sladkasto noto.
