Začnimo malce drugače, z nekaj dejstvi in mnenjem, ki je čedalje bolj splošno razširjeno in sprejeto. Najprej dejstva: v 122-letni zgodovini najprestižnejše kolesarske dirke na svetu Tour de France je bila povprečna starost zmagovalca, zaokroženo, 28 let. Ko je Tadej Pogačar 27. julija v cilj že četrtič v svoji karieri zapeljal kot prvi v skupnem seštevku, je bil star 26 let. Slaba dva meseca kasneje jih je dopolnil 27. V letu 2026 bo torej svojo peto zmago na Touru lovil še vedno mlajši od povprečne starosti zmagovalca. In mnenje (vedno večjega števila tako strokovnjakov kot ljubiteljev kolesarstva): Tadej Pogačar je najboljši kolesar vseh časov.
Čemu tak uvod? Zgolj za oris, o kakšnem fenomenu teče beseda v primeru slovenskega kolesarskega asa. Pogačar še niti ni dopolnil starosti, ki jo ima v povprečju zmagovalec največje kolesarske dirke na svetu, pa ga številni že razglašajo za najboljšega vseh časov. Če že ne stoodstotno, lahko z zares veliko verjetnostjo trdimo, da podobnega primera, ko bi tako mladega še aktivnega športnika v kateri koli disciplini razglašali za največjega vseh časov, še ni bilo.
Dosežkov, ki upravičujejo takšne ocene, seveda ne bomo znova naštevali, za osvežitev spomina pa omenimo zgolj letošnje, zaradi katerih se je Pogačar znašel tudi na pričujočih straneh, med osebnostmi leta 2025. V tem letu je tako poleg omenjene druge zaporedne in skupno četrte zmage na Touru drugič postal svetovni in prvič evropski prvak, ob tem je dosegel tri zmage na spomenikih oziroma petih največjih enodnevnih klasikah v sezoni (po Flandriji, Liege–Bastogne–Liege in po Lombardiji), vse skupaj pa mu je tretjič prineslo nagrado zlato kolo, ki jo od leta 1992 podeljujejo najboljšemu kolesarju v sezoni. Slavil je tudi v kategoriji za najboljšega na enodnevnih klasikah (obe nagradi je prejel drugič zapovrstjo), še naprej in ob koncu leta že petič zapored pa zaseda prvo mesto na lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCI), kamor se je sicer povzpel že septembra 2021 in ga odtlej ni zapustil niti za hip. O tem, kakšen perfekcionist je, pa največ pove podatek, da je vsem uspehom navkljub svojo sezono sam ocenil z 9 od 10. Mimogrede, francoski športni časnik L'Equipe ga je razglasil za najboljšega športnika leta 2025 na svetu!
Razlog se verjetno skriva v tem, da mu ni uspelo zmagati na dveh spomenikih, ki ju doslej še ni osvojil: Milano–Sanremo (bil je tretji) in Pariz–Roubaix (drugi). Oba ob Touru ostajata med njegovimi glavnimi cilji v prihajajočem letu, tudi sicer ima za nadaljevanje kariere Pogačar dovolj motivacije. »V prihodnjih letih ne želim imeti občutka, da bi končal kariero, ne da bi pri tem poskusil vse. Rad bi izkusil številne nove stvari,« je povedal v pogovoru za španski športni časnik Marca in tekmecem poslal jasno opozorilo: »Prepričan sem, da lahko še napredujem na določenih področjih na kolesu kot tudi brez njega.«
Ker je že omenil področja »brez kolesa«, je za konec prav dodati, da je Tadej Pogačar na njih dejansko zelo dejaven. Fundacija, ki jo je ustanovil in ki tudi nosi njegovo ime, je denimo v šolskem letu 2025/26 podelila 35 štipendij mladostnikom, ki so v preteklosti premagali raka ali se še zdravijo. Poleg tega je že na začetku tega leta predstavnikom kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike v Ljubljani predala novo opremo za razgibavanje in gibalno terapijo Motomed, v vrednosti 9000 evrov.
