Marsikdo bi pomislil, da v teh zimskih razmerah morje ni radodarno in so športni ribiči raje doma na toplem. A ne, morje ne miruje, ribiči tudi ne. »Morje se ohlaja bolj počasi, tako da vrhunca ohlajanja še nismo dosegli. V zadnjih letih se je že zgodilo, da je bil marec hladnejši od januarja in je bila pomlad za ribolov slabša kot zima,« pravi Peter Kodre Sampei. Tudi njega boste vse leto lahko srečali v koprskem mandraču, kjer je privezan njegov čoln. Pozna jesen in zima sta pravšnji čas za lov na sipe, lignje in ribone. Res pa je, da ribiča na čolnu, ko nastavlja vabo na trnek, te dni pošteno skeli v prste.
Petru Kodretu bi naredili krivico, če bi mu rekli samo športni ribič. Že njegov vzdevek Sampei kaže, da je več kot to. Nekateri se bodo spomnili simpatičnega ribiča Sampeia iz japonske risanke iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Tudi koprski Sampei je ribič že od mladih nog, ko je z očetom trnkaril z obale. Ribolova sip in kalamarov z umetnimi vabami s čolna pa se je, zanimivo, naučil na sodoben način prek spleta, prav od japonskih mojstrov, ki so to tehniko izpopolnili do potankosti. V mladosti je tudi tekmoval v morskem ribolovu s čolna in na svetovnih prvenstvih zastopal Slovenijo.
Za diplomsko nalogo je preučeval stare zemljevide naših nekdanjih ribičev, ki so označevali lokacije na morju, kjer je bilo morje bogato z ribami. »Presenetljivo je, da stari zapisi še vedno držijo, na označenih mestih je še vedno bogat ulov, sem preveril,« potrjuje Peter Kodre.
O dnevnih dovolilnicah
Pomagal je vzpostaviti spletni portal za nakup ribiških dovolilnic. Za športni ribolov si je seveda treba priskrbeti dovolilnico. To velja tudi za enodnevne ribiške navdušence, ki jih Sampei že vrsto let vodi na ribolovne izlete po slovenskem morju. »Poleti so to večinoma tuji turisti, ki bi se med dopustom radi preizkusili z ribolovom s čolna. Mnogi priznavajo, da se pri nas dolgočasijo in iščejo kaj novega. V Istro pa prihajajo tudi domači sladkovodni ribiči, ki se želijo preizkusiti še v morskem ribolovu, potem ko se jeseni konča sezona na rekah in jezerih,« pravi Kodre. »Običajno se zjutraj podamo iz Kopra proti Izoli. Najprej s trnkom na umetno vabo lovimo sipe ali lignje. Potem nekaj ulovljenih sip narežemo in jih uporabimo kot vabo za ribone,« opiše dogodivščino.
Predpisi določajo, da lahko rekreativni ribič z dnevno dovolilnico ulovi do pet kilogramov rib, eno ribo nad pet kilogramov ali pa dve ribi s skupno težo nad pet kilogramov. Tu in tam se na takšni učni uri na trnek ujame tudi kakšna trofeja, kot je bil pred nekaj tedni ulov štirikilogramskega morskega psa. »Ugotavljam pa, da veliko ljudi dandanes ribari, samo da lahko objavijo fotografijo na družbenih omrežjih ali svoj ulov primerjajo z drugimi,« se smeje. Včasih je ribiške sreče manj, prav vsakič pa se udeleženci z ribiškega doživetja vrnejo bogatejši za morske zgodbe in anekdote, ki jih niza poznavalec slovenskega morja. Ker na družbenih omrežjih objavlja z morjem in ribolovom povezane teme, je nehote postal nekakšen ribiški influenser.
Morje je tudi učitelj, se strinja Sampei. »Morje te nauči, da nič ni podarjeno, da se je za vsako stvar treba potruditi. Šele ko nekaj dosežeš z veliko truda, začneš to ceniti in čutiš hvaležnost. Človek je žal tak, da ne ceni tistega, kar osvoji zlahka,« ugotavlja ribič. Ribičija je pri Sampeiu družinska zadeva. V poletnih mesecih se mu na ribolovu radi pridružijo tudi trije otroci. Tako se ljubezen do morja prenaša na novo generacijo.
Za sipe je treba imeti občutek
Najlepši je jesenski ribolov, poudarja: »Ko se morje v Koprskem zalivu ohladi na 18 stopinj Celzija, se sipe in lignji vračajo bliže obali in začne se jesenska ribiška pravljica.« Prehod v sezono sip in kalamarov je postal že prava tradicija ob naši obali, novice o prvih lepih sipah se hitro širijo v skupnosti športnih ribičev. »Ribolov sip in kalamarov je vse bolj razširjen, ker je preprost. Lovimo na umetne ribice, tako da nam ni treba nabirati črvov,« opisuje Kodre. Na ribiško palico pritrdi mlinček in namesti tanko pleteno vrvico, ki je najbolj primerna za lov na sipe. Na koncu vrvice je najprej svinec, nekaj decimetrov više pa še vaba. To so svetlikajoče umetne ribice različnih barv, ki imajo namesto repa trnek. A še tako dobra vaba ne bo dovolj, treba je delati z občutkom. Ko ribič vrže vabo, ne počiva in čaka, ampak z zapestjem pogosto sunkovito dvigne ribiško palico, tako da se vaba v morju premika in premami sipe in lignje, da jo napadejo.
Vedno več ljudi pa lahko pri nas vidimo tudi pri rekreacijskem ribolovu z obale. »Ribolov je danes precej bolj dostopen, ni si več težko privoščiti nakupa osnovne ribiške palice, mlinčka in vab. Ni več treba v tujino in drago plačevati za opremo in vabe, kot smo morali v preteklosti,« ugotavlja Kodre.
Moli izginili, tunov vse več
Kdor je veliko na morju, lahko iz prve roke priča, kako se morje spreminja. »V Tržaškem zalivu so bili moli od nekdaj klasična ribja vrsta, ki so jo lovili s čolna v hladnem delu leta. A v zadnjih nekaj letih so moli skoraj povsem izginili. Nismo jih ulovili na trnke, ni jih bilo v mrežah niti v ribarnicah. Letos, ko je povprečna temperatura morja nižja, so se začeli spet pojavljati. Očitno je, da temperatura in z njo povezana slanost močno vplivata na življenje v morju,« razmišlja Kodre. Drugačen morski živelj kot v preteklosti srečuje tudi od avgusta do sredine oktobra, ko je morje najtoplejše. »Vse pogosteje se na trnke ulovijo ribe delfinke oziroma lampuge: to so roparice, ki veljajo za ljubiteljice toplih morij. Takoj ko se morje začne ohlajati, pa se umaknejo,« pove.
Ribiči v našem morju v zadnjih letih spet opažajo tudi vse več tunov. »Največ jih vidimo spomladi,« pravi Kodre. A jih pri nas ni dovoljeno loviti niti gospodarskim niti rekreativnim ribičem, kljub temu da si je populacija tunov očitno opomogla in tuni celo pojedo veliko drugih rib in delajo škodo. Slovenija si namreč v Evropski uniji kljub številnim pobudam domačih ribičev ne izbori kvot za tunolov. Tako lahko tune v Jadranu mirno lovijo Hrvati in Italijani, Slovenci pa ne. Pa je bil prav edinstven lov na tune skozi stoletja značilen za slovenske ribiče v Tržaškem zalivu, posebej v Križu nad Trstom.
