Naziv osebnosti leta si letos brez oklevanja zasluži ekipa slovenskih zdravnikov in medicinskih sester, ki je poleti opravila prvo robotsko asistirano presaditev ledvice z živim darovalcem. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so jo presadili štiridesetletnemu Jerneju Kalohu, ki se je pred leti nepričakovano soočil z dokončno odpovedjo ledvic. Novo ledvico mu je podarila mama.
Dosegli so izjemen mejnik – ne le za slovensko, temveč tudi za širšo regijo, saj je bila tovrstna operacija prva v prostoru nekdanje Jugoslavije, takšne operacije pa tudi v tujini niso rutinske, saj zahtevajo vrhunsko kirurško znanje, sodobno tehnologijo in predvsem popolnoma usklajeno ekipo najrazličnejših strokovnjakov. Nadejajo se, da bo novi robotski sistem v prihodnje spodbudil razvoj tudi na drugih kirurških področjih in tako bolnikom ponujal najboljše možnosti za novo življenje.
Po uspeli presaditvi so pred kamere stopili vsi – ne le zdravniki, ampak vse osebje, ki mora v takšnem trenutku dihati kot eno. »Ponosen sem na ekipo, s katero delam. Brez nje tak podvig ne bi bil mogoč,« je bil iskren urolog Simon Hawlina, ki je vodil številno ekipo zdravnikov. »S to operacijo nismo naredili le tehničnega preskoka, temveč predvsem človeški in organizacijski preskok. Presaditi ledvico, ki jo odvzamemo popolnoma zdravemu človeku – materi svojega sina – in jo z robotsko natančnostjo vstaviti bolniku, je eno najodgovornejših dejanj v medicini. Če gre kar koli narobe, prizadenemo ne le bolnika, temveč tudi zdravega darovalca. To je psihološko in strokovno izjemno zahtevna situacija,« je dodal. Da je vse potekalo gladko, so bili potrebni dve operacijski sobi, dve kirurški ekipi, dva anesteziološka tima, v projektu so sodelovali urologi, nefrologi, anesteziologi, dodatna operacijska ekipa, ki je skrbela za logistiko presadka, transplantacijski koordinatorji, medicinske sestre …
Obe operaciji sta potekali sočasno – medtem ko so mami odvzemali ledvico, so v sosednji operacijski sobi že pripravljali žilje prejemnika. Urolog Uroš Fekonja, ki je darovalki z laparoskopsko tehniko odvzel ledvico, je pojasnil, da ledvico za presaditev pripravijo že v trebušni votlini darovalca. Nato so ob pomoči najnaprednejšega robotskega sistema, ki omogoča desetkratno povečavo, žile natančno prišili in potem povezali sečevod in sečni mehur. »Presadek je začel zelo hitro delovati in že v nekaj dneh bolnik ni več potreboval dialize,« je rezultate delil Hawlina. Medtem ko so zdravniki pojasnjevali tehnične plati, operacijska medicinska sestra Maja Marolt ni mogla skriti čustvene dimenzije takšnega dogodka. »Največje darilo, ki ga lahko svojemu otroku podari starš, je darovanje organa, in to ne glede na to, v katerem starostnem obdobju je eden ali drugi,« je povedala. Med operacijo je skrbela za to, da so bili vsi instrumenti brezhibni in varni. Kljub sodobni tehnologiji in napredku v medicini so v ozadju še vedno ljudje in čustva, medicinske sestre pa nepogrešljiv del uspešnih zgodb.
Transplantacijska medicina sodi v sam vrh po logistični zahtevnosti. Da se je lahko takšna operacija zgodila, je bilo potrebnih več deset let izobraževanj in izkušenj presajanja ledvic. Letos obeležujemo 55 let, kar so v UKC Ljubljana presadili prvo ledvico; 16. aprila 1970 jo je kot prvi prejel 36-letni fant. Po njem je novo ledvico in z njo podarjeno življenje dobilo še več kot 1550 ljudi. N
