»Makedonci se ne zapiramo v svoj krog. Vloga naših kulturnih društev ni samo povezovanje, ampak predvsem odpiranje navzven,« poudarja Igor Bizimoski, sekretar Zveze makedonskih kulturnih društev, ki bedi nad makedonskimi društvi v Sloveniji: v Ljubljani, na Jesenicah, v Kranju, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Kopru.
»Naš cilj ni, da se Makedonci družimo med seboj, ampak da se integriramo, da smo del lokalne skupnosti. Zelo sem vesela, ko na naše prireditve pridejo tudi Slovenci,« poudarja tudi Gordana Boschnachki iz Makedonskega kulturnega društva Kočo Racin Obala. Kot za vsa društva velja tudi za makedonska: društva so predvsem ljudje, zanesenjaki, ki premikajo stvari naprej.
Bolgarija, celo Grčija deli državljanstvo
O tem, kako velika je danes makedonska skupnost v Sloveniji, ni uradnih podatkov. Pravzaprav jih je težko prešteti. V obdobju od leta 2008 do 2024 je več kot 10.000 Makedoncev pridobilo slovensko državljanstvo. »Če prištejemo še njihove zakonce in otroke ter vse, ki so po razpadu Jugoslavije že živeli tu, pa tiste, ki so v Slovenijo prišli z državljanstvom drugih držav EU, in makedonske študente, v Sloveniji lahko ta ocena krepko preseže 40.000,« čez palec našteva Igor Bizimoski.
Precej Makedoncev je izkoristilo politiko Bolgarije, ki jim je ponujala bolgarsko državljanstvo. Tako so lažje dobili službo v Evropski uniji. Celo Grčija je pripravljena deliti državljanstva sosedom Severnim Makedoncem, če imajo dokazilo o družinski povezavi z Grčijo. »V zadnjem obdobju se je Severna Makedonija precej stabilizirala, država se razvija, a je sistem še vedno neučinkovit. Veliko izobraženih je že odšlo in še vedno odhaja. Optimizem mi vlivajo mladi, ki se res trudijo, imajo ambicije, voljo za rast in boljše življenje. To sev Makedoniji danes zelo čuti. K temu pripomore tudi Slovenija, ki je omogočila vpise na slovenske fakultete makedonskim študentom,« razmišlja.
Več samozavesti in ponosa
Igor Bizimoski je otrok makedonskih priseljencev. Starši so prišli leta 1975 v Novo Gorico in tu ostali. »Tudi moja žena je Makedonka. Radi obiščemo Severno Makedonijo, a si ne predstavljamo, da bi tam živeli. Sam bom na popisu prebivalstva seveda dejal, da sem Makedonec, moj sin pa se bo verjetno opredelil za Slovenca. Sorodnike imam po vsem svetu, a nikoli me ni mikalo, da bi zapustil Slovenijo,« pripoveduje finančnik, ki z družino živi v Novi Gorici, dela pa v Ljubljani.
Ko je pomlajena ekipa postopno prevzela vodenje novogoriškega makedonskega kulturnega društva Ohridski biseri, so ugotavljali, da jih Nova Gorica ne pozna dovolj in da bodo ljudje imeli predsodke, če ne bodo poznali njihove kulture. »Tako da smo pripravljali različne prireditve, se predstavljali s folkloro in kulinariko, nastopali po šolah in vrtcih, organizirali likovne kolonije, literarne večere … Zdaj lahko rečem, da so nam odprta vrata povsod, sodelujemo z drugimi organizacijami v Novi Gorici, z Zvezo kulturnih društev in tudi čez mejo v Italiji, pa s slovenskimi društvi v Skopju in Bitoli,« opisuje Bizimoski. Slovenija je leta 2024 sprejela zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, tako da projekte društev sofinancira tudi ministrstvo za kulturo.
Slovenci v Makedoniji so priznani kot manjšina, Severni Makedonci v Sloveniji ne, do zdaj za to nikoli ni bilo politične volje. Nekatere pripadnike makedonske skupnosti je zabolelo, da ne bodo več mogli glasovati na lokalnih volitvah, čeprav so del lokalnih skupnosti. Makedonci v Sloveniji zasedajo tudi višja delovna mesta, so zdravniki, medicinske sestre, inženirji, visokotehnološki kader, niso samo gradbinci in nižje kvalificirani delavci, kot si mogoče kdo napačno predstavlja.
Igor Bizimoski člane makedonske skupnosti v Sloveniji spodbuja, naj bodo malo bolj samozavestni. »Še vedno se kdo sramuje, da prihaja iz Severne Makedonije, namesto da bi bil ponosen na to in da je del te družbe. Če bomo sami sebe negirali, potem je težava pri nas samih, ne pri drugih,« je odločen.
Makedonski jezik v Sloveniji trenutno poučujejo le v štirih ali petih osnovnih šolah. »Želimo si, da bi s pomočjo našega veleposlaništva lahko pridobili še kakšnega učitelja makedonščine iz Makedonije. Z učenjem makedonskega jezika se otroci učijo tudi o makedonski kulturi,« pravi Bizimoski.
»Pri nas doma smo se razdelili. Jaz z otroki govorim slovensko, mož pa makedonsko,« pove Gordana Boschnachki, po poklicu računovodkinja, ki je v Slovenijo prišla pred dobrim desetletjem in se najprej naučila slovenskega jezika, da se je čim prej vključila v družbo. Slovensko Istro danes čuti kot svoj dom.
Blazhe Atanasov, predsednik makedonskega kulturnega društva Kočo Racin Obala Koper, ocenjuje, da v Istri živi od 3000 do 4000 Makedoncev. Tu deluje tudi makedonska pravoslavna cerkev. Makedonci so bili zelo počaščeni, da se je vabilu na praznovanje 30-letnice društva meseca oktobra odzvala predsednica Nataša Pirc Musar.
Evropska povezanost se gradi z ljudmi
»Makedonska skupnost je pomemben del slovenske družbe. Ljudje, ki ohranjajo svoje korenine in hkrati dejavno sodelujejo pri soustvarjanju okolja, v katerem živijo, nas spominjajo, da si pripadnost lastni kulturi in odprtost do drugih nista v nasprotju. Prav v spoštovanju različnosti se skriva priložnost za medsebojno bogatenje,« je poudarila. Slovenija podpira evropsko prihodnost Severne Makedonije. »Toda evropska povezanost ni le vprašanje institucij in političnih odločitev. Gradi se tudi skozi odnose med ljudmi, medsebojno poznavanje in spoštovanje kulturne raznolikosti,« je dejala Nataša Pirc Musar. To je še bolj pomembno poudarjati v času, ko smo pogosto priča delitvam, nestrpnosti in nezaupanju.
