Refošk kot kralj rdečih vin, saj naj bi bilo ime sestavljeno iz latinskih besed rex (kralj) ter foscus (temen) oziroma skrajšano »re« in »fosco«, ima domovinsko pravico v Istri, na Krasu, v Goriških brdih in Vipavski dolini, le da Kraševci svojemu vinskemu kralju, pridelanemu iz sorte refošk, pravijo teran, v Goriških brdih in Vipavski dolini pa je, razen izjem, sortnega vina z imenom refošk precej malo. S trtami refoška je znotraj državnih meja zasajenih okoli devet odstotkov vinogradov in glede na to, da se zadnjih deset let na svetovnem trgu prodaja vina in drugih alkoholnih zvarkov nasploh precej umirja, saj mlade generacije v primerjavi z njihovimi še živečimi sivolasimi predniki bolj kot na druženje ob kozarcu, dveh ali treh prisegajo na fitnes ter drsanje po telefonih, za povrh pa so izrazito v modi lahka, sveža bela vina in mehurčki, smo preverili, kaj se v krasnem novem svetu dogaja z vladarjem istrskih vin.
Pred leti se ga je popilo nepredstavljivo veliko
Če je bil refošk v osemdesetih in devetdesetih letih pa tudi še v začetku novega tisočletja v Istri sinonim za vino, najsi bo v dva deci kozarcu ali flaškonu, ga je v zadnjih petnajstih letih nadomestila malvazija, a kot pravijo naši sogovorniki, je kljub temu ohranil sloves kraljevskega in hkrati najbolj prodajanega vina v Sloveniji, s tem da se je nekolikanj preobrazil v smislu kakovosti in samega sloga. »Naša glavna sorta je bila od nekdaj refošk. Poleg njega smo imeli še nekaj malvazije, v gostilni – pred dvajsetimi leti je bila to še vaška krčma – pa se je praktično vse vino prodalo za točilnim pultom. Malo ga je šlo v obliki rinfuze še v kantice in flaškone, tako da se je na leto popilo 25.000 litrov vina. Samo za vikende se je povprečno zrezalo dva pršuta in prodalo petsto litrov vina, kar so za današnje razmere nepredstavljive številke. Danes je to razmerje obrnjeno in je 4:1 v korist malvazije, tako da smo se temu prilagodili tako, da refoška pridelamo bistveno manj kot nekoč. Večino novih vinogradov zaseda malvazija, v vinogradih z refoškom pa smo že takoj, ko smo prešli na ekološko pridelavo, bistveno zmanjšali donos, poleg tega prodamo še nekaj refoškovega soka, ostalo pa gre v sode, v katerih zori bolj kompleksen refošk, in našo rdečo zvrst popetris. Klasičnega refoška v rinfuzi imamo sicer še nekaj, vendar gre za bistveno manjše količine kot pred leti,« razlaga Nik Ražman, ki skupaj z očetom Vladimirjem in mamo Tatjano ter bratom Rokom v okviru družinskega posestva skrbi za ustroj vinogradniške in oljkarske kmetije ter gostilne v Gračišču pri Kopru.
Kljub temu, da pivci rujnega dandanes bolj kot na rdeče oziroma črno prisegajo na belo vino, se v nasprotju z večino regij, ki slovijo po rdečih vinih, pa naj gre za Bordeaux, Languedoc-Roussillon, Toskano ali Kalifornijo, vinogradi v Istri ne krčijo tako silovito kot v teh zgodovinskih vinskih pokrajinah. »Pred tem, da so trenutno v ospredju sveža bela pitna vina in penine, si nihče več ne zatiska oči. Ampak ravno zaradi tega v slovenskem delu Istre praktično vsi vinogradniki vidimo ogromen potencial v refošku, ker se da to sorto vinificirati na več načinov. Kot rose, penino, pét-nat, predvsem pa kot izrazito lahko in sadno rdeče vino, tako da refošk še vedno ostaja najbolj zastopana rdeča sorta in najbolj prodajano vino v Sloveniji. Je pa res, da se zadnja leta veliko več dela na kvaliteti kot kvantiteti, saj imamo svetovalce, ki prihajajo z vsega sveta, vinogradi se vse bolj obdelujejo na ekološki način, izbirajo se le najboljše lege, donosi na trto so manjši, zato je posledično tudi samo vino povsem drugačno, kot je bilo na primer pred dvajsetimi leti. Je izrazito bolj sadno in nima več tiste izrazite kisline, nekoč značilne za refošk, ki je začela nove pivce odbijati, kot so ga pridelovale generacije pred nami. To, da se trte refoška redčijo, se sicer že dogaja, ampak za zdaj predvsem na posameznih legah, ki niso primerne za pridelavo novega sloga,« pravi Matej Zaro, ki je v kleti in vinogradih, razprostirajočih se nad griči nad Izolo s pogledom na morje, nasledil očeta Bruna, poleg tega je eden izmed glavnih organizatorjev festivala oranžnih vin ter festivala Refuscus Mundi, ki je posvečen prav tej glavni istrski rdeči sorti in bo letos po tradiciji potekal 7. februarja, dan pred kulturnim praznikom, v Manziolijevi palači v Izoli.
Za prihodnost se ni bati
Tudi v največji istrski kleti Vinakoper, v kateri refošk še vedno predstavlja večino pridelanega vina, so se novim trendom prilagodili tako, da grozdje refoška ožamejo in ustekleničijo v različnih vinskih slogovnih oblikah. »Seveda ostaja izziv, kako refošku ohraniti dobro ime, sploh zato, ker je že pred leti trend prodaje rdečih sort precej upadel. Ampak pri vinu je vedno tako, da se trendi obračajo. Če so bile pred leti v ospredju rdeče sorte, se zdaj pač popije več belih vin in penin, vendar je za nas pridelovalce ključno to, ali bomo lahko sledili trendu in pivcem ter pridelali vina, ki jih želijo piti. V kleti načrtujemo še dodatno spremembo sloga refoška, ki bo še bolj sledil modi, kar pomeni, da bo šlo vino še dodatno v smer nižjih alkoholov z več sadnimi in aromatičnimi notami, tako da se za prihodnost refoška prav nič ne bojim,« pravi Boštjan Zidar, glavni enolog Vinakopra.
V Goriških brdih po refošku slovijo pri Simčičevih iz Huma pri Kojskem. V družinski kleti Simčič Karol & Igor & Marijan so se uspešno vključili v zgodbo refoška, ki so jo dolga leta vodili istrski vinogradniki in vinarji, tako da na leto prodajo okrog 250.000 litrov tega kraljevskega vina. Kot pravi Igor Simčič, so pred leti, ko je bilo povpraševanje veliko večje od ponudbe, uspešno gradili prav na sorti refošk, ki je še vedno eno izmed njihovih najbolj prodajanih vin. »Čeprav je res, da je prodaja rdečih vin v upadu, pri nas tega, vsaj kar zadeva refošk, ne čutimo. Kot vse kaže, so naši kupci ostali isti, saj nam prodaja ni prav nič upadla. Izvoz na Hrvaško se je celo povečal, tako da se novim slogovnim trendom, ki prihajajo iz sorte refošk, nismo prav nič prilagajali. Še vedno ves refošk prodamo v litrskih steklenicah in buteljkah ter kot sladki refošk,« je povedal Igor. Tudi na Krasu, kjer vinu iz trt refoška zaradi mikroklimatskih pogojev in rdeče zemlje (»terra rosso«) pravijo teran, se v nove trende, kot na primer v Istri s peninami, roseji in pét-nati, niso pretirano poglabljali. »V svetu rdečih vin slovenski vinarji ne moremo prodajati, ker je z njimi trg že povsem zasičen, tako da se glavnina terana proda doma. Morda je svetla izjema sever Evrope, kjer jedo bolj mastno hrano, drugače pa ne. Se je pa tudi naš teran slogovno spremenil in je kislinsko in alkoholno manj bogat ter bolj sadne in sveže narave, tako da se kljub temu, da se čuti upad rdečih vin ter izrazit porast prodaje belih vin, teran še kar dobro prodaja in ostaja naše paradno kraško vino, tako da si še vedno zasluži ime 're' oziroma kralj,« je povedal eden najbolj izpostavljenih kraških vinarjev Sebastjan Štemberger.
