Kako s pozabljenimi jedmi premagati draginjo in jesti bolj zdravo
Naše babice niso poznale eksotičnih superživil, a so »iz nič« ustvarile kraljevske obroke – odkrijte recepte, ki varujejo vašo denarnico in zdravje.
25. 02. 2026, 09.00
mč
V času, ko se zdi, da nas vsak obisk trgovine močno udari po žepu, se rešitev morda ne skriva v novodobnih aplikacijah za popuste ali iskanju akcij v katalogih, temveč v starih, zaprašenih zvezkih naših babic. One so bile prave mojstrice »kuhinje iz nič«. Vedele so, kako iz pesti moke, nekaj krompirjev in ščepca domačih zelišč nahraniti vso družino, ne da bi pri tem trpel okus ali hranljivost obroka. Danes te jedi niso več le spomin na skromne čase, temveč postajajo simbol trajnostnega in zdravega načina življenja, ki ga ponovno odkrivajo tudi vrhunski kuharski mojstri.
Stara superživila
Sodobni nutricionisti z začudenjem ugotavljajo, da so bile starodavne slovenske jedi, kot so ričet, jota, različni močniki in žganci, dejansko tisto, kar danes z drugo besedo imenujemo superživila. Te jedi so polne vlaknin, počasi prebavljivih ogljikovih hidratov in lokalnih sestavin, ki krepijo naše črevesje in imunski sistem. Naše babice so instinktivno razumele tisto, kar danes potrjuje znanost: sezonska in lokalna hrana je za telo najboljša. Pozimi sta kraljevala kislo zelje in repa, ki sta naravna probiotika, poleti pa sveža zelenjava z vrta. Meso je bilo v tistih časih rezervirano za praznike in nedelje, preostale dni pa so glavno vlogo igrale stročnice, ki so poceni, a izjemno nasiten vir beljakovin.
Ena največjih modrosti nekdanje kuhinje je bila, da se prav nič ni zavrglo. Star kruh je naslednji dan postal osnova za kruhove cmoke ali sladek kruhov narastek, voda, v kateri se je kuhala zelenjava, pa je služila kot bogata osnova za juhe. Kot je nekoč dejala legendarna slovenska kuharica Felicita Kalinšek: »Dobra gospodinja zna iz malo narediti veliko, predvsem pa zna ceniti vsak dar narave.« Ta miselnost je danes, ko se spopadamo z naraščajočimi cenami hrane, dragocenejša kot kadar koli prej. Če se vrnemo k osnovam, ne bomo le prihranili, temveč se bomo ponovno povezali z okusi, ki so gradili našo dediščino.
Spodaj predstavljamo štiri klasične recepte, ki so kraljevali na slovenskih mizah in so pripravljeni na preprost, varčen, a nadvse okusen način.
Mlečni močnik
Močnik je ena najstarejših in najpreprostejših jedi, ki je mnoge otroke spremljala ob zajtrkih ali lahkih večerjah.
Za pripravo potrebujete le eno jajce, približno 150 gramov bele moke in liter mleka (ali mešanice vode in mleka za še večji prihranek).
V skledo nasujte moko in vanjo ubijte jajce. Z vilicami ali prsti mešajte toliko časa, da dobite neenakomerne grudice ali drobtine. Mleko solite in zavrite, nato pa vanj zakuhajte pripravljene »drobtine«. Kuhajte na zmernem ognju približno 10 minut, da se močnik zgosti. Po želji ga lahko na koncu sladkate s kančkom medu ali potresete s cimetom.
Grenadirmarš: kralj ostankov
Ta jed je dokaz, da so najboljše stvari včasih najpreprostejše. Grenadirmarš je nasitna kombinacija testenin in krompirja.
Potrebujete približno pol kilograma krompirja, 250 gramov testenin (najbolje polžkov ali krpic), eno večjo čebulo in malce mlete rdeče paprike. Krompir olupite, narežite na kocke in skuhajte v slani vodi.
V drugi posodi skuhajte testenine. Na masti ali olju prepražite sesekljano čebulo, da postane zlatorumena, dodajte rdečo papriko in nato vanjo vmešajte odcejen krompir ter testenine. Vse skupaj dobro prepražite, da se okusi povežejo in se ponekod naredi hrustljava skorjica. Postrezite s skledo kislega zelja ali zeleno solato.
Fižolova juha s testeninami
Fižol je bil od nekdaj »meso za reveže«, saj vsebuje ogromno beljakovin.
Za bogato juho uporabite pol kilograma suhega fižola, ki ga čez noč namočite. Skuhajte ga skupaj z lovorjevim listom, kakšnim korenčkom in koščkom gomolja zelene. Ko je fižol mehak, polovico fižola vzemite ven in ga pretlačite v pire, nato pa vrnite v lonec – to bo juhi dalo naravno gostoto brez uporabe prežganja.
V juho zakuhajte pest drobnih testenin ali domačih vlivancev. Za piko na i dodajte sesekljan česen in peteršilj, ki bosta poskrbela za čudovito aromo.
Ajdovi žganci z ocvirki in kislo mleko
Ajdovi žganci so slovenska kulinarična ikona, ki nasiti za dolge ure. V lonec vlijte liter in pol osoljene vode. Ko zavre, vanjo vsujte pol kilograma ajdove moke, tako da nastane kepa.
Na sredini kepe s kuhalnico naredite luknjo in pustite, da se moka v kropu kuha približno 20 minut. Nato večino vode (žgančevke) odlijte v skodelico in moko močno premešajte s kuhalnico. Če so žganci presuhi, postopoma dodajajte odlito vodo. Ko so prave teksture, jih z vilicami nadrobite v skledo in zabelite z vročimi ocvirki.
Zraven obvezno postrezite hladno kislo mleko, ki bo ustvarilo popoln kontrast toplim žgancem.
