Kmetje podražitev pozdravljajo, a se hkrati sprašujejo, kako dolgo bodo trajali ti povečani donosi. Na drugem koncu dobavne verige pa so gostinci prisiljeni dvigovati cene.
Kot so za portal Euractiv povedali v enem od lokalov v bližini sedeža evropske komisije v Bruslju: »Leta 2023 je kilogram govedine stal devet evrov. Leta 2024 je bila cena 10,50 evra, letos pa je dosegla že 13 evrov. Nimamo druge izbire, kot da podražimo svoje storitve.«
Po vsej EU so se cene trupov mladega goveda novembra v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 30 odstotkov, v nekaterih državah, na primer v Grčiji, pa so se maloprodajne cene mletega govejega mesa skoraj podvojile.
Razlogi so ekonomski, a ne povsem preprosti. Proizvodnja govejega mesa v Evropi se je zmanjšala, povpraševanje pa se je preusmerilo na predelano hrano, ki pridelovalcem surovin prinaša manj dodane vrednosti.
Poraba govedine v Evropi je v zadnjih letih ostala stabilna, vendar so se spremenile vrste izdelkov, ki jih ljudje kupujejo. Povečalo se je povpraševanje po mletem govejem mesu, najpogosteje v obliki polpetov.
Po besedah Yarija Vecchia, raziskovalca kmetijske in živilske ekonomije na Univerzi v Bologni, ki je govoril za Euractiv, to odraža širšo »industrializacijo brbončic«. Potrošniki namreč dajejo prednost mehkim teksturam, ki jih je preprosto žvečiti, in takojšnjemu okusu. Tradicionalne kose mesa in načine priprave zamenjuje mleto meso.
Čeprav je mleto goveje meso cenejše, pojasnjuje Vecchio, predelava v polpete dodaja vrednost, vendar se dobiček seli od kmetov k predelovalcem, ki nadzorujejo teksturo, okus in kakovost. Gurmanski burger za 15 evrov morda uporablja cenejše meso kot zrezek, a cena ostaja visoka. Ta trend neenakomerno vpliva na celotno porabo govedine.
Medtem ko nekateri evropski potrošniki zaradi inflacije hrane kupujejo manj, cene ostajajo visoke. V Italiji se je na primer poraba govedine zmanjšala za en odstotek, poraba denarja zanjo pa se je povečala za osem odstotkov.
