Čeprav se danes pod pojmom pohorska omleta lahko znajde marsikaj, tudi takšni primerki, v katere skoči kralj tropskih gozdov – ananas, mora biti tradicionalna pohorska omleta pripravljena po strogo zapovedani recepturi in iz natančno določenih sestavin, ki sloni na trojkah. Torej tri jajca, tri žlice moke, tri žlice sladkorja in tri žlice brusničnega džema. Nato pa še sladka smetana in sladkor v prahu za okras, poleg tega pa jo je obvezno treba speči v okroglem tortnem modelu premera 22 centimetrov.

Pohorska omleta

Sestavine:

3 jajca

3 žlice ostre moke

3 žlice sladkorja

3 žlice brusničnega džema

2 dl sladke smetane

sladkor v prahu

kanček mentolovega likerja

Priprava:

1 Najprej pripravimo nizek pekač, ga obložimo s papirjem za peko in nanj postavimo obroč za torto s premerom 22 cm, pečico pa segrejemo na 220 stopinj Celzija.

2 Beljake ločimo od rumenjakov in jih stepemo v čvrst sneg, v drugi skledi pa penasto stepemo rumenjake s sladkorjem. V penasto rumenjakovo zmes dodamo najprej dve žlici snega in ga z metlico narahlo premešamo, nato pa pridamo še preostalo snežno maso ter vse skupaj nežno, a temeljito premešamo z metlico. Nato v to zmes presejemo moko in maso vlijemo v tortni obroč, pogladimo in postavimo v pečico za 10 do 12 minut oziroma toliko časa, da pride zobotrebec iz biskvita čist.

3 Medtem ko se biskvit peče, stepemo sladko smetano in jo proti koncu po želji malenkost sladkamo.

4 Pečeno omleto vzamemo iz pečice, zvrnemo na desko, odstranimo obroč in papir za peko ter jo po polovici namažemo z brusničnim džemom. Omleto prepognemo in jo položimo na krožnik ter ob njo nabrizgamo stepeno smetano, na eni strani jo polijemo z zelenim mentolovim likerjem, na koncu pa jo potresemo še s sladkorjem v prahu.

Ravno zaradi vseh teh proporcev je ta štajerski kulinarični zaklad vedno enake velikosti, ne glede na to, ali jo bo pomalical en sam lakotnik, dva ali vsa družina, saj gre za sila nasitno jed, ki so ji kos le redki junaki. Celo kleni Pohorci menda zatrjujejo, da je ena dovolj za dva, tri ali celo štiri ljudi in da so le redki takšni korenjaki, ki bi sami zmogli pojesti celo. Kot pravi zgodovina, je ta pohorska specialiteta nastala po drugi svetovni vojni, njen izumitelj pa je Vili Račič, v tistih časih oskrbnik Poštarskega doma na Pohorju, ki so ga odprli leta 1952, danes pa se imenuje hotel Tisa.

Mushroom cream soup on rustic background. Winter warming soup. Top view,overhead. Dark food photo / Foto: Yulia Gusterina

Foto: iStock

Kremna juha iz šampinjonov

Sestavine

500 g svežih šampinjonov

1 srednje velika čebula

2 stroka česna

30 g masla

1 žlica oljčnega olja

1 l zelenjavne ali piščančje jušne osnove

200 ml sladke smetane

sol in sveže mleti črni poper

ščepec muškatnega oreščka

nekaj kapljic limoninega soka

svež peteršilj ali drobnjak

mleta sladka ali pekoča paprika

Priprava

Šampinjone očistimo, pri čemer jih ne spiramo pod vodo, in narežemo na lističe. Čebulo in česen drobno sesekljamo. V večjem loncu segrejemo maslo in oljčno olje. Dodamo čebulo in jo na srednjem ognju pražimo, da postekleni in rahlo porumeni. Nato dodamo česen in pražimo še približno pol minute, da česen sprosti svoj okus, ter pridamo šampinjone, ki jih rahlo posolimo in nato pražimo deset minut, da spustijo tekočino in začnejo dobivati rjavo barvo. Nekaj šampinjonov vzamemo iz ponve in jih spravimo za okras, zatem pa prilijemo jušno osnovo in počakamo, da zavre. Nato znižamo ogenj in juho kuhamo petnajst minut, nakar jo zmiksamo s paličnim mešalnikom do gladke, kremne strukture. Na koncu dodamo še sladko smetano, začinimo s poprom, muškatnim oreščkom, nekaj kapljicami limoninega soka in po potrebi dosolimo. Preden jo serviramo, jo obogatimo s sveže sesekljanim peteršiljem in kančkom mlete sladke ali pekoče rdeče paprike.

Račič se je kuharskega znanja izučil v Srbiji in Franciji, kamor so ga že pred drugo svetovno vojno poslali starši, najemniki takratne mariborske restavracije Gambrinus, ki je bila v lasti pivovarjev Tscheligijev. Pri štirinajstih je šel v uk v beograjski hotel Srbski kralj, kjer se je zbirala srbska elita in diplomacija, v Franciji pa se je šolal v hotelirski šoli in delal v luksuznem hotelu. Pred drugo svetovno vojno se je vrnil domov, a so ga leta 1943 mobilizirali v nemško vojsko. Po končani moriji je leta 1948 postal upravnik Železničarskega doma na Pohorju in kasneje direktor Zdravilišča Radenci, kjer je pomagal tudi pri vzpostavitvi tamkajšnje gostinske šole. Prav Račič se je domislil recepta in dal navodilo glavnemu kuharju Francu Pogačarju, naj pripravi to danes znamenito sladko pregreho, s tem da je klasično francosko omleto malce prilagodil bolj trdemu gozdarskemu načinu življenja pod Pohorjem, ki zahteva bistveno več kalorij za preživetje.

Meatballs with tomato sauce and pasta - Almondegas. / Foto: Flavia Novais

Foto: iStock

Špageti z mesnimi kroglicami v paradižnikovi omaki

Sestavine

Za mesne kroglice:

500 g mletega mesa (svinjina in govedina)

1 manjša čebula

1 strok česna, sesekljan

1 jajce

2 žlici krušnih drobtin

2 žlici mleka

sol in poper

ščepec sladke paprike

paradižnikova omaka

1 žlica oljčnega olja

1 manjša čebula

1 strok česna

800 g pelatov

sol in poper

1/2 čajne žličke sladkorja

origano in bazilika

500 g špagetov

Priprava

Najprej pripravimo mesne kroglice tako, da v večji skledi zmešamo mleto meso, čebulo, česen, jajce, drobtine, mleko, sol, poper in papriko ter z rokami oblikujemo manjše kroglice. V večji ponvi segrejemo malo olja in na njem na srednjem ognju kroglice popečemo z vseh strani, da lepo porjavijo, ter jih damo na stran. V isti ponvi segrejemo oljčno olje, dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo pet minut, da postekleni. Dodamo česen, da spusti okus, in pelate, ki jih stisnemo z vilicami. Nato vse skupaj začinimo s soljo, poprom, sladkorjem in zelišči ter kuhamo petnajst minut. Na koncu v omako damo mesne kroglice in jih na rahlem ognju kuhamo še deset minut, da se okusi povežejo. Medtem v osoljeni vodi skuhamo špagete po navodilih na embalaži, jih odcedimo, razdelimo na krožnike, čeznje pa polijemo omako z mesnimi kroglicami in po želji še potresemo s parmezanom.

Sladico si je zamislil tako, da biskvit predstavlja Pohorje, zelena barva mentolovega likerja pooseblja pohorske gozdove, znotraj pa je brusnični džem, ki simbolizira sadni gozdni zaklad. Za dekoracijo na smetani sicer smejo uporabiti tudi gozdne sadeže, kot so maline, borovnice in robide, ki prav tako rastejo v pohorskih gozdovih, v notranjosti pa ne sme biti nič drugega kot zgolj brusnični džem. 

Priporočamo