Rendang je danes razširjena in priljubljena jed tudi v Maleziji, Singapurju, Bruneju in na Filipinih, ime pa izvira iz besede merandang ali randang, kar pomeni počasi in prav počasno kuhanje. Govedina se namreč kuha več ur oziroma rahlo brbota v kokosovem mleku in mešanici začimb, kot so limonska trava, česen, ingver, kurkuma, zvezdasti janež, galangal in čili, dokler tekočina ne povre, meso pa karamelizira oziroma postane neverjetno mehko, temno rjave barve ter prežeto z okusom začimb.

Rendang

Sestavine:

       1 kg       govedine

       1 liter       kokosovega mleka

       1 žlička       mlete limonske trave

       1 žlička       posušenega galangala

       5       šalotk

       2       zvezdasta janeža

       5       strokov česna

       100 g       rdečih čilijev

       1       manjši svež in nariban ingver ali 1 žlička posušenega

       2 žlički       kurkume v prahu

       1 žlička       koriandra v prahu

       3 žlice       olja

              sol in sladkor po okusu

Priprava:

1       V veliki ponvi ali loncu segrejemo olje in na srednji vročini popražimo sesekljano šalotko, česen, čilije, ingver in galangal, dokler ne zadišijo.

2 Dodamo na kocke narezano govedino in jo pražimo, dokler ne porjavi z vseh strani.

3       Dodamo kokosovo mleko, limonsko travo, kurkumo v prahu, koriander v prahu in limonsko travo.

4 Zmanjšamo ogenj in rendang kuhamo počasi, ob občasnem mešanju, dokler tekočina skoraj popolnoma ne povre in meso postane mehko ter prepojeno z okusi, kar traja nekje od tri do štiri ure. Na koncu dodamo sol in sladkor po okusu, jed pa postrežemo s kuhanim rižem.

Čeprav rendang velja za kultno indonezijsko jed, pa vneti raziskovalci gastronomske dediščine Azije namigujejo, da je ljudstvo Minangabau rendang posvojilo od indijskih trgovcev, ki so pluli na zahodno Sumatro, že pred 15. stoletjem. To dokazujejo s tem, da so v nizozemskih arhivih iz tistega časa našli dokumente o plemenu Minangkabau, ki je imelo redne stike z Indijci, iz česar so sklepali, da je bil severnoindijski kari verjetno predhodnik rendanga, ki so ga trgovci iz ljudstva Minangkabau raznesli po Sumatri v 16. stoletju, ko so se selili po otočju ter s seboj prinašali kulturo kuhanja in uživanja v tej jedi. Priprava rendanga je imela tudi povsem tehnični element, saj je bilo meso, skuhano na tak način, precej dehidrirano in zato tudi obstojno v tropskem podnebju. Še danes je obstojnost rendanga eden izmed razlogov, da se to jed razpošilja kot pomoč v hrani za preživele v naravnih nesrečah v Indoneziji.

Portion cream soup with green peas with mint cream / Foto: Marynavoronova

/ Foto: iStock

Juha iz svežega graha z meto

Sestavine:

2,5 kg       svežega graha v strokih ali 900 g očiščenega graha

100 g       masla

175 g       mlade čebule

1 strok       česna, drobno sesekljan

1 ½ l       zelenjavne jušne osnove

100 g       kisle smetane

1 šopek       (približno 10 vejic) mete, ki ji osmukamo liste

Priprava:

V večji ponvi stopimo polovico masla, nato pa mlado čebulo in česen na njem nežno kuhamo približno pet minut. Prilijemo jušno osnovo, ko zavre, dodamo grah ter ga dušimo tri minute oziroma dokler se ne zmehča. Prilijemo smetano in dodamo meto ter vse skupaj začinimo po okusu, nato pa zmešamo s paličnim mešalnikom. Juho lahko postrežemo toplo ali hladno, v tem primeru jo ohladimo v hladilniku z jušnimi kroglicami, krutoni ali s kosi popečenega kruha na oljčnem olju in okrasimo z vršički sveže mete.

Rendangu je nacionalni naboj dvignila tudi tretja žena Ahmeda Sukarna Fatmawati (1923–1980), indonezijska narodna heroina in mati prve indonezijske predsednice Megawati Sukarnoputri, ki je Indoneziji predsedovala od leta 2001 in 2004. Legenda pravi, da je v času, ko je Sukarno vodil uspešen odpor proti vladavini Nizozemcev in se je Nizozemska vzhodna Indija, kot so kolonialisti poimenovali svoj azijski teritorij, začela spreminjati v Indonezijo, Fatmawati lastnoročno na tržnici kupovala sestavine, kuhala in pošiljala rendang borcem za svobodo indonezijske republike, da bi okrepila njihovo borbeno moralo.

Ta indonezijska specialiteta se na krožnikih največkrat znajde v simbiozi z rižem in kakšno zelenjavno prilogo, leta 2017 pa so jo bralci in gledalci medijske mreže CNN razglasili celo za najboljšo jed na svetu. 

Marelični cmoki

Sestavine:

8       marelic

1 kg       krompirja

3 žlice       masla

1 žlica       kisle smetane

2       jajci

250 g       ostre moke

8       kock sladkorja

       drobtine, sol, sladkor in cimet

Priprava:

Marelice operemo in izkoščičimo ter vanje namesto koščice damo kocko sladkorja. Skuhamo krompir, ga olupimo in hladnega dobro pretlačimo, nato mu dodamo maslo, kislo smetano, jajci, sol in premešamo ter postopno dodajamo moko po občutku, dokler ne dobimo mehkega testa, ki se ne lepi na roke. Na pomokani površini naredimo kačo iz testa in od nje režemo približno tri centimetre velike kose, ki jih sploščimo v dlani, na njih položimo marelice in oblikujemo cmoke. Te kuhamo v slanem kropu, dokler ne priplavajo na površje. Cmoke na servirnih krožnikih prelijemo s praženimi drobtinami ter posujemo z mešanico sladkorja in cimeta.

Priporočamo