Savlje so zgodovinsko povezane predvsem s pridelavo zelja, krompirja in drugih poljščin, ki so namenjene v glavnem za ozimnico. V sklopu naše kmetije je bila v predvojnem času celo gostilna, tako da pri nas že od nekdaj dajemo poudarek zdravi prehrani in pridelavi zelenjave. Ko je kmetijo prevzel mož Aleš, je v začetku devetdesetih ponudbo nadgradil z ustanovitvijo podjetja Zeleni hit, ki je začelo vzgojo sadik, introdukcijo novih sort in hibridov. V Slovenijo smo pripeljali najnovejše tehnologije pridelave zelenjave in tudi specialne kmetijske stroje ter kapljične namakalne sisteme.
Prepoznavni pa ste postali po pridelavi buč.Buče so bile v Sloveniji pravzaprav zelo nepoznane, če odmislimo tiste, ki so jih pridelovali za potrebe bučnega olja in živine. Na naši kmetiji smo začeli namensko pridelovati jedilne buče in jih hkrati promovirati. Pred leti smo pridelali kar 80 različnih sort, organizirali smo razstavo in več kuharskih delavnic. Že 17 let organiziramo tudi Bučarijado – praznik buč in s tem predstavitev naše kmetije Avšič. Na tak način širimo uporabo buč in zelenjave v vsakodnevni prehrani. Tako smo privabili kupce zelenjave in sadja na domače dvorišče, kamor se tudi redno vračajo. Na kmetiji gojimo različno zelenjavo, kot so kapusnice, paradižnik, kumare, paprika, solata, radič, jagode, maline, melone in lubenice.
Pridelava lubenic in melon se bolj povezuje z južnimi kraji kot z Ljubljansko kotlino.Tako lubenice kot melone spadajo med buče. Tudi v Ljubljani zelo lepo dozorijo, so sladke in sočne in so povsem primerljive s tistimi, ki jih poznamo iz južnejših krajev. Seveda pa izbiramo takšne sorte, ki so primerne za našo lego. Smo prvi, ki smo začeli razvijati limonsko melono, ki se je začela širiti po vsem svetu in jo prodajajo tudi v večjih trgovskih verigah. Pridelujemo tudi grenke melone, ker so izredno zdrave in pozitivno vplivajo na zmanjšanje problemov bolnikov s sladkorno boleznijo. V azijski kuhinji so praktično umeščene v vsako jed.
Ste pa ena redkih kmetij v Ljubljani, ki so se lotile ekološke pridelave zelenjave ter vzgoje sadik. Je mogoče tako blizu blokovskih naselij, cest in druge mestne infrastrukture govoriti o ekološki pridelavi?To je za nas pravzaprav velika prednost. Na neki način smo v povsem naravnem okolju, po drugi strani pa zelo blizu urbanemu območju. To je tudi zaščiteno, ker gre za vodovarstveno območje in ekološka pridelava je pravzaprav na neki način nujna, ker so naše njive v bližini črpališča vode. To je tudi eden izmed razlogov, da se veliko opravil lotimo ročno. Opažam, da je zanimanja za ekološke izdelke vedno več ter da so ljudje bistveno bolj izobraženi in ozaveščeni glede nakupovanja zelenjave, sadja ter drugih ekoloških proizvodov. Zato je večina naših odjemalcev v maloprodaji stalnih strank. Sadike in semena tudi izvažamo, sodelujemo s semenarnami na Nizozemskem in Japonskem. V dolini Neretve imamo tudi rastlinjake za vzgojo sadik.
Kako to, da niste prisotni na ljubljanskih tržnicah?Preprosto, za to nimamo ne časa ne dovolj ljudi, ne glede na to, da je pri nas dvanajst zaposlenih. Imamo samo trgovino z ekološkimi pridelki v sklopu kmetije, drugače pa se bolj ukvarjamo z veleprodajo. Sodelujemo z več ekološkimi trgovinicami in z nekaj veletrgovci.
Zakaj so cene ekološko pridelanega sadja in zelenjave toliko višje od pridelkov iz konvencionalne pridelave?Ceno izdelkov na policah določajo trgovci. Glede ponudbe ekoloških pridelkov v trgovskih verigah si želimo, da bi bile cene od pridelovalca do končnega kupca bolj v ravnovesju. Tudi »domači« kotički s slovensko ekološko zelenjavo in sadjem bi bili lahko še bistveno bogatejše zapolnjeni.
Sodelujete tudi kaj z ljubljanskimi gostinci, ki se radi hvalijo z lokalnimi sestavinami?Z njimi nimamo najboljših izkušenj, ker bi radi kupovali vse na enem mestu. Seveda jih razumem, saj jim logistika ne dopušča, da bi tekali naokrog od kmetije do kmetije in kupovali nekaj tu, nekaj tam, poleg tega nimamo vseh pridelkov na razpolago vse dni v letu. Če jim želiš prodati na primer paradižnik višje kakovosti, je težava tudi cena, ki zanje ni sprejemljiva. Takšnih, ki kupujejo kakovostnejše in ekološke pridelke, je med gostinci žal še vedno malo.
V slogu vinskih cest ste pridelovalci zelenjave in sadja v Savljah, Klečah in na Ježici organizirali Pot dobrot – označeno pot po 23 kmetijah, kjer je mogoče vse leto kupovati sveže lokalne pridelke, kot so zelenjava, med, mlečni izdelki, meso, jajca. Kako se je obnesla ta pot?V Savljah in Klečah je več kmetij, ki svoje pridelke prodajamo na domu. In to je dobro, saj na tak način privabimo več kupcev, ki potem lahko sami izberejo, kje bodo kaj kupili. Večja ko je ponudba, več je kupcev. Zato prodajo na domu podpiramo in jo tudi promoviramo. V naši trgovini imamo vedno na vseh pridelkih transparentno označen izvor – bodisi so pridelki z naših njiv bodisi iz dokupa. Imamo pa tudi strojno skupnost Savlje - Kleče, ki vsako leto organizira Posavsko štehvanje, ki združi mlade fante in dekleta iz obeh vasi v organizaciji prireditve, kjer se bo letos junija zvrstilo 66. tradicionalno štehvanje.
Se je povpraševanje po pridelkih v času koronavirusa povečalo?Takoj po zaprtju izobraževalnih ustanov se je povpraševanje izredno povečalo in naša trgovina je bila že dopoldne popolnoma izropana. Stanju se prilagajamo in poskušamo zadostiti povečanim potrebam. Se pa že v osnovi v tem letnem času občutno povečuje obisk, saj se je odprla sezona sadik. Ljudje zelo opazno kupujejo večje količine sadja in zelenjave kot prej, predvsem zato, ker več kuhajo doma in s kvalitetno ekološko zelenjavo krepijo svoj imunski sistem.
