Pivo se v grobem deli na dve večji skupini: pivo tipa ale in pivo tipa ležak. V skupino ale spada pivo (india pale ale, pale ale, stout, american pale ale, porter in pšenično pivo), pri katerem se uporablja kvasovke zgornjega vrenja (pri temperaturi od 15 do 24 stopinj Celzija). Vrenje poteka hitreje kot pri tipu ležak, pivo pa ima okus po bolj sadnih aromah (denimo po banani, hruški, jabolku, ananasu in različnem suhem sadju) ter včasih tudi po začimbah, na primer klinčkih. Za pivo tipa ležak (pils, temni ležak, bock) je značilno, da se uporablja kvasovke spodnjega vrenja, zato to poteka počasneje in pri nižjih temperaturah (od sedem do 13 stopinj Celzija). Tretja večja skupina zajema pivo, ki nastane po postopku mešane fermentacije, s pomočjo divjih kvasovk in bakterij (lambic, berliner weisse, wild ale, gose). Po fizikalni analizi, ki so jo delali s spektrofotometrijo, s katero se določa barvo piva, so ugotovili, da so prav vse vrste piva v osnovi rdeče barve. Od najsvetlejše do najtemneje rdeče.
A
Ale – pivo, fermentirano pri višji temperaturi in značilno za pivovarne iz Združenega kraljestva. Poznamo več vrst ala, ki se razlikujejo po uporabljenih sestavinah, državi in mestu izvora, stopnji alkohola, barvi in tako dalje.
Amber – ležak ali ale z jantarno barvo, do katere pivovarji pridejo z dodatkom karamelnega sladu.
APA (american pale ale) – ameriško pivo svetle barve, ki je narejeno z dodatkom predvsem ameriškega hmelja in ima intenzivnejši, bolj saden okus.
B
Barley wine – vrsta piva ale, poznana kot ječmenovo vino. Vsebuje višjo stopnjo alkohola.
Barrel aged – pivo, ki je bilo starano v viskijevih, šerijevih, rumovih, vinskih ali drugih sodih, kar mu doda tipične priokuse, denimo kokosa in vanilje.
Berliner weisse – kislo pšenično pivo z nizko alkoholno stopnjo, ki izhaja iz severne Nemčije.
BJCP (beer judge certification program) – program za šolanje sodnikov, ki ocenjujejo pivo na tekmovanjih in strokovnih ocenjevanjih.
Bitter ale – angleško grenko pivo z več dodanega hmelja. Pije se »ohlajeno« na sobni temperaturi.
Bock – temno pivo, zvarjeno kot ale že v 14. stoletju v nemškem mestu Einbeck. Pivo so pozneje münchenski pivovarji poimenovali »ein Bock«. Ker bock po nemško pomeni kozel, tega pogosto najdemo na etiketi te vrste piva.
Brewpub – gostilna ali pivnica, kjer varijo lastno pivo.
Brown ale – izraz označuje pivo, katerega barva se giblje med rdečkastorjavo in temnorjavo. Pivo te vrste je danes največkrat prisotno v Angliji, Belgiji in Severni Ameriki.
C
Cascade – najpogosteje uporabljena ameriška sorta hmelja z značilnim okusom agrumov, ki je »rodila« american pale ale in posledično spodbudila preporod pivovarstva v ZDA v 70. letih prejšnjega tisočletja.
Cask ale – pivo, ki je namesto v jeklenih sodih hranjeno v lesenih in na kletnih temperaturah. Posledično je pivo nižje karbonizacije in sobne temperature. Cask ale je značilen za Združeno kraljestvo.
Cicerone – šolan poznavalec piva po ameriškem programu Cicerone certification program. Naziv je ekvivalenten vinskemu sommelierju.
Ciganska pivovarna, cigansko varjenje piva (gypsy brewing) – če nimate svoje domače pivovarne, lahko pri kateri izmed pivovarn najamete prostore in tehnologijo, da zvarite svoje pivo in se selite od pivovarne do pivovarne. Lahko se uporablja tudi beseda nomadska pivovarna. Če pivo varite le v eni pivovarni, ste »contract« oziroma »client brewer«.
D
Dimljeno pivo – pivo, ki vsebuje slad, sušen na dimu, navadno s kurjenjem hrastovine. Najznačilnejše primerke najdemo v nemški pivovarski tradiciji, dandanes pa se v različnih variacijah vari po vsem svetu. Včasih, ko še niso poznali plinskih in električnih sušilnikov sladu, je bilo vse pivo v Evropi oziroma povsod, kjer sladu zaradi podnebnih razmer niso mogli sušiti na vročem soncu in zraku, dimljeno.
Drozganje – proces, pri katerem se zdrobljen slad pomeša z vodo in segreje na optimalno temperaturo, pri kateri encimi razgrajujejo škrob v preprostejše sladkorje, ki jih kvasovke lahko pretvorijo v alkohol.
G
Gose – kislo pšenično pivo ale iz Nemčije, ki se mu tradicionalno dodajata koriander in sol.
Glava – pena, ki nastane ob točenju piva in služi za to, da pivo na zraku ne oksidira.
Golden ale – angleška različica ležaka z rahlo nižjo alkoholno stopnjo.
H
Harvest ale – pivo, ki je bilo hmeljeno s sveže obranim in nesušenim hmeljem. Tovrstno pivo varijo v času obiranja hmelja, septembra.
Homebrewing – umetnost varjenja piva doma.
Homebrewer – domači pivovar.
I
Imperial double ali triple IPA – močna, intenzivno hmeljena verzija tradicionalnega piva india pale ale.
IBU (international bitterness unit) – mednarodna mera za označevanje stopnje grenkobe piva. Češki ležaki imajo navadno vrednost IBU od 30 do 45, povprečni IPA od 40 do 70, imperial double IPA pa od 60 do 120.
IPA (india pale ale) – vrsta piva. Njegova posebnost je višja alkoholna stopnja in visoka vsebnost hmelja, ki se je uporabljal kot konzervans na dolgih potovanjih iz Združenega kraljestva v Indijo v času kolonizacije.
K
Karamelni slad – slad, pražen pri višji temperaturi in višji stopnji vlage, pri kateri se sladkor karamelizira in ustvarja bogat okus po karameli.
Karbonizacija – pred stekleničenjem piva kvasovke predelajo že večino sladkorja, zato bi pivo v steklenici ostalo brez mehurčkov. Pivovarji to rešijo s karbonizacijo. V praksi to pomeni, da v pivo, ki je že končalo fermentacijo, dodajo delež sladkorja, ki ustvari CO2.
Kislo pivo – pivo, ki nastane s spontano oziroma divjo fermentacijo. Kislino dobi z dodajanjem različnih kultur mikroorganizmov. Pogosto tako pivo fermentirajo v lesenih sodih ali v odprtih bazenih, da se v njih naselijo razni mikroorganizmi. Kislo pivo je pitno šele po več mesecih ali letih po varjenju.
Kraft pivo – pivo, ki ga ni proizvedla industrijska pivovarna, ampak je bilo zvarjeno v manjši pivovarni; v Sloveniji se ji reče mikro ali butična pivovarna.
L
Ležak – danes še vedno najpogostejša vrsta piva. Poznamo več tipov ležakov, ki se razlikujejo po uporabljenih sestavinah, državi in mestu izvora, stopnji alkohola, barvi in tako dalje. Poznamo svetle in temne ležake, odvisno od tega, ali je slad pražen ali ne. Ime ležak prihaja iz Češke in se nanaša na skladišče, shrambo, torej na postopek v pridelavi, pri kateri pivo nekaj mesecev odleži na temperaturah blizu nič stopinj Celzija, s čimer se zbistri.
Lambic – pivo, narejeno po postopku spontane fermentacije s pomočjo divjih kvasovk in bakterij, ki naj bi bile endemične v dolini Sene, kjer leži tudi Bruselj. Pivo lambic se deli na več podvrst: gueuze (mešanica mladega in starega lambica), faro (kot gueuze z dodatkom sladkorja), fruit (z dodatkom višenj ali češenj) in unblended (najčistejša oblika lambica).
Lager – nemško ime za ležak.
M
Magnum – steklenica, ki vsebuje 1,5 litra.
Märzen – nemški jantarni ležak, marčno pivo (na hrvaškem ožujsko; ožujak je ime za mesec marec). Tradicionalno ga varijo marca, saj je bila nekoč v Nemčiji zapoved, da se pivo vari samo med septembrom in aprilom (zaradi hladnejših temperatur in posledično nadzora). To pivo je bilo in je še vedno namenjeno uživanju na Oktoberfestu.
Mokro hmeljenje – pivovarski postopek, pri katerem pivu dodajo sveže obran in nesušen hmelj, kar da pivu edinstven okus.
O
Oksidacija – v idealnih razmerah se pivo proizvaja v zaprtem sistemu, v katerem ni možnosti, da pridejo vanj mikroorganizmi in kisik. V domačem pivovarstvu je nemogoče imeti zaprt sistem, zato se pogosto zgodi, da se pivo okuži s kisikom in izgubi okus. Oksidacija nastane tudi pri komercialnem pivu in v gostinskih obratih, ki tovrstno pivo točijo, ter kaže na nepravilno ravnanje s pivom.
Okuženo pivo – pivo z neželenimi značilnostmi (v okusu, aromi ali videzu), ki so rezultat različnih napak v postopku pridelave ali shranjevanja, kot so denimo nečistoča, pretirana izpostavljenost kisiku ali soncu, razvoj neželenih divjih kvasovk.
P
Pale ale – angleško svetlo pivo tipa ale. Je bližnji sorodnik bitter ala, a vsebuje več hmelja.
Pils – Izvira iz Plzna na Češkem. Tam so 1842 zvarili pivo, ki je v kratkem času pod nemškim imenom pilsner zaslovelo po vsej Evropi. Piva plzenskega tipa spadajo v družino ležakov.
Pivina – nastane, ko se slad zmeša z vročo vodo in ob pomoči višjih temperatur encimi, prisotni v sladu, pretvorijo škrob v preproste sladkorje. Pivino se nato zavre (vari) in se ji doda hmelj. Po varjenju se sproži alkoholno vrenje z dodajanjem kvasa.
Porter – angleško temno pivo, narejeno s praženim sladom.
Pšenično pivo – vsebuje visok odstotek pšeničnega slada. Glavni mojstri za weisse ali weizen, kakor ga imenujejo Nemci, in wit, witte ali blanche, kakor mu rečejo Belgijci, so nemški, flamski in valonski pivovarji.
Publican – šolan poznavalec piva po italijanskem programu Università della birra. Naziv je ekvivalenten vinskemu sommelierju.
R
Radler – mešanica piva in oranžade ali limonade.
Red ale – pivo rdečkaste barve, ki niha od oranžne do temno rdeče. Znano je irsko rdeče pivo, ki je različica klasičnega angleškega svetlega piva tipa ale. V novejšem času je moderno rdeče pivo z ameriške zahodne obale.
Russian imperial stout – temno pivo z visoko alkoholno stopnjo in močno poudarjenim praženim značajem ter močno hmeljeno. Podobno kot IPA je bilo tudi to pivo namenjeno za daljša potovanja, in sicer v baltiške države ter predvsem na dvor carske Rusije.
S
Saison – vrsta piva, ki izvira iz Valonije. Je svetlo pivo, pogosto mu dodajajo začimbe in zelišča, kot denimo poper.
Samostansko pivo – pivo različnih tipov, katerih skupna točka je, da jih varijo menihi v samostanih ali poklicnih pivovarnah, ki delež svojega dobička namenjajo bližnjemu samostanu.
Session pivo – pivo, ki ga odlikujejo vse prednosti dobrega kraft piva, vendar ga nižja alkoholna stopnja in lažje telo naredita bolj pitnega. Primer: session IPA.
Slad – kaljeno žito (ječmen, oves, pšenica, rž, riž…), ki se ga pred tem namaka v vodi, kaljenje pa se nato ustavi s povišanjem temperature in sušenjem zrn.
Stout – irsko temno, skoraj črno pivo. Temnejši in grenkejši brat tipa porter, pri katerem se uporablja močno pražen slad, kar rezultira v okusih po temni čokoladi in kavi. Svetovno najprepoznavnejši predstavnik te vrste je irski guinness.
Suho hmeljenje (dry hopping) – postopek pri varjenju piva, pri katerem se že fermentiranemu pivu doda večja količina hmelja, kar pivu doda izrazit saden, zeliščen ali cveten značaj.
T
Trapist – pivo, ki ga proizvajajo menihi iz redu trapistov v samostanih. Največ predstavnikov najdemo v Belgiji. Na svetu je le enajst pivovarn, ki imajo dovoljenje, da varijo pivo tega tipa.
