Že moj ded po mamini strani je prideloval vino. Za tiste čase med vojnama kar velike količine, okrog 15.000 litrov, ki so jih furmani razvozili do železniške postaje v Krškem in od tam naprej po Sloveniji in v Zagreb. A med drugo svetovno vojno je bila vsa družina izgnana v Nemčijo, tako da so se po vojni vrnili v povsem opuščeno vas, ki jo je bilo treba ponovno postaviti na noge. Vinogradi so bili zaraščeni in jih niso obnavljali, ker je bilo najprej treba poskrbeti za preživetje, zato so jih spremenili v njive in pašnike. Nato so se starši v šestdesetih začeli ukvarjati s sadjarstvom, sam pa sem se navdušil nad vinarstvom in končal študij na biotehniški fakulteti. Celotno posestvo obdelujemo trajnostno in upoštevamo tudi vse ekološke standarde. Prav letos smo praznovali okroglo obletnico, saj so naši vinogradi stari 40 let. Oče in mati sta zasadila prvi vinograd modre frankinje, ko sem se rodil.
Dolenjske vinarje se zadnja leta vse manj povezuje s cvičkom; veliko več se govori o modri frankinji, ki postaja paradna sorta v celotni vinorodni deželi Posavje.Sam samostojno kletarim že od svojega petnajstega leta in modra frankinja mi pomeni res veliko. Že ko sem bil v upravnem odboru Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, sem se zavzemal za to, da bi več poudarka posvetili frankinji. Hvala bogu za cviček, ki po eni strani pomeni blagoslov, po drugi pa prekletstvo za vse dolenjske vinarje. Po eni strani je omogočil razvoj dolenjskega vinogradništva, po drugi strani pa ga je zaviral, ker mnogi vinogradniki niso videli dlje od cvička. Sem pa kljub vsemu ponosen na cviček, tudi sami ga še pridelujemo in se še vedno dobro prodaja. Tudi zato, ker se trudimo, da je res kakovosten. Ampak naše lege so sposobne dati še kaj drugega kot to, sicer zelo pitno vino. Če že ne velikih vin, pa vsaj drugačna vina, čeprav sam menim, da imamo na Dolenjskem in v Posavju tudi že velika vina. Cviček ima svoj domet, ima svoj krog pivcev, vendar ima tudi modra frankinja svoj domet in svoj krog pivcev. Celo večjega. To so začutili tudi Primorci, ki so jo začeli saditi.
O cvičku se sicer še veliko govori. O bizeljčanu, ki je prav tako kot cviček zaščiten z oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) in je prav tako nekakšen zaščitni znak vinorodne dežele Posavje, pa pravzaprav nič več.Cviček je bil prvo vino, zaščiteno v Sloveniji. Dolenjski vinarji so za promocijo cvička res naredili veliko. Stopili so skupaj, tako z gospodarstveniki kot celo s politiki, pa čeprav z nasprotnih političnih polov, kot sta bila na primer Lojze Peterle in Tone Anderlič. Na Bizeljskem pa so se odločili, da bodo več pozornosti namenili zgolj belim sortam vina.
Posebnost vaše vinske hiše je tudi v tem, da iz modre frankinje pridelujete kar sedem različnih slogov vin, od sveže in v hrastu zorjene frankinje do penin, roseja, likerja, predikatnega vina in celo bele frankinje. Gre za belo vino, ki je pridelano iz rdeče sorte. Tega smo bolj navajeni iz sveta mehurčkov, saj se šampanjci in penine iz rdečega grozdja pridelujejo na belo (blanc de noirs).Bela frankinja je res naša posebnost. V svetu sicer obstajajo bela vina iz rdečih sort, med njimi so seveda najbolj znani šampanjci iz sort modrega pinota in pinot meunierja. Prav iz Šampanje sem dobil navdih za belo frankinjo, ki sem jo razvijal pet let, preden je prišla na trg. Ampak grozdje moramo trgati zgodaj, da so barvila, ki so v kožici grozdja, še bolj neizrazita, trgatev mora potekati zgodaj zjutraj, z grozdjem moramo ravnati zelo nežno, da jagode ne popokajo, tudi pri razpecljevanju moramo paziti, da se jagode ne zgnetejo in da iz njih uide barva. Največ petnajst minut mora miniti, da gre grozdje v stiskalnico in ven priteče mošt kožnato zelene barve. Je pa to vino bolj sladko, ker fermentacijo ustavimo s hlajenjem, zato ostane v moštu več sladkorja. A kljub temu ohrani kislino in aromatiko. V začetku so padale stave, da mi tega ne bo uspelo narediti. Mnogi še danes ne verjamejo, da gre za belo vino, pridelano iz rdeče sorte. Bela frankinja predstavlja že kar resen delež pri prodaji naših vin.
Mnogi menijo, da je prihodnost vin iz Dolenjske oziroma Posavja v svežih vinih, peninah in rosejih, ne pa v resnih, bolj polnih vinih.Julij Nemanič, znamenit enolog iz Bele krajine, je nekoč dejal, da so na Primorskem odlične razmere za rdeča vina, na Štajerskem za bela in predikatna vina, na Dolenjskem, ki je nekje vmes, pa za vse. Ampak Dolenjsko so vsi poznali zgolj in samo po cvičku. Ker tukaj niso pridelovali nič drugega kot cviček. Niti se niso potrudili narediti kaj drugega. Danes je povsem drugače. Dolenjska in vse Posavje se v vinarstvu izredno hitro razvijata in postajata resen dejavnik na slovenskem vinskem trgu. Nedvomno nas v Posavju čaka tudi svetla prihodnost v smislu sajenja tako imenovanih tolerantnih sort. Tudi rdečih. Sam sem že zasadil vinograd merlota khorusa in bele sorte bronner, ki sta tudi z ekološkega vidika sorti, ki imata ogromen potencial. Bronner je tudi sorta, ki je izvrstna za pridelavo penin. Prepričan sem, da ima Posavje potencial, da postane slovenska Šampanja.
Danes se veliko govori o združevanju posavskih vinarjev in skupni promociji vin v sodelovanju z gostinci in drugimi pridelovalci dobrot v Posavju. Ampak v vinskem smislu je bil edini tak bolj znan projekt, ki ste ga izvedli s kolegom Davidom Kozincem. Za mnoge je bila vajina zvrst sivega pinota in chardonnayja z imenom KK eno bolj všečnih vin v Posavju.Vinarji v Posavju veliko sodelujemo. Nekateri se celo čudijo, kako nam to uspeva, v nasprotju z drugimi regijami. Ta najin projekt je bil res odmeven. In do kakšnega sodelovanja bo nedvomno še prišlo. Ni pa bilo to edino vinsko sodelovanje. Vinske hiše Mastnak, Kozinc, Kobal in naša hiša Kerin so skupaj naredile zvrst, ki smo jo poimenovali first lady, v čast Melanii Trump, ko je leta 2017 postala prva dama ZDA in ki prihaja iz Posavja. Vsak je prispeval sod modre frankinje letnika 2015, naredili smo posebno steklenico, etiketo opremili tudi s tiskom, oplemenitenim s štirinajstkaratnim zlatom, in ročno oblikovano embalažo. Steklenico smo prodajali za 28 evrov. Bila je kar dobra prodajna uspešnica. Veliko in zelo dobro pa seveda sodelujemo tudi z gostinci iz vsega Posavja. Prav ti so nam omogočili, da smo se vinarji lahko predstavili in izkazali. Prej so se v gostilnah v Posavju točili refošk in štajerska vina, ob cvičku seveda. Danes gostje najraje posegajo po lokalnih vinarjih in seveda modri frankinji ter peninah.
