Glede na to, da naša gostilna stoji v vasi, ki šteje sto prebivalcev, največji kraj v bližini pa je Sevnica, si klasične dostave hrane na dom ne moremo privoščiti. Zato smo želeli stvari čim bolj izpiliti v smislu, da bi bile kar najpriročnejše za dostavo. Da zagotovimo čim prikladnejšo verigo samih sestavin, ki se jih potem po naših navodilih pripravi doma. Najpomembnejše pa se mi zdi, da ne gre za klasično dostavo hrane na dom v plastični ali kartonasti embalaži, ampak da se za obrok pripraviš tako, kot da greš na obed v gostilno. Da položiš na mizo najboljše krožnike, pribor, kozarce, da se tudi sam urediš in na koncu usedeš za mizo, kot da bi bil v najboljši gostilni. Da podoživiš nekaj, česar v trenutnih razmerah ne moreš, in da dobiš izkušnjo s pripravo hrane in kuhanjem, ki po eni strani ni tako zahtevno, je pa dovolj zabavno, da se ob tem počutiš koristnega.
Gre za dokaj nevsakdanje jedi. Goveje ličnice, poširano postrv, jagenjčkove zarebrnice skupaj s prilogami…Več mesecev smo se pripravljali in sestavljali sistem, kako bi pripravili pakete za domov. Smo pa dostavo z navodili za pripravo jedi začeli že konec julija. Po prvem zaprtju države spomladi smo se gostinci v Posavju med seboj veliko pogovarjali in se po tiho, ne glede na to, da je večina trdila, da si država še enega popolnega zaprtja ne more privoščiti, pripravljali na ponovno zaprtje, ki se je zares zgodilo. Zato smo bili na drugi val zaprtja države bolje pripravljeni kot na prvega. Septembra smo tako imeli že deset odstotkov prihodkov celotnega podjetja od spletne prodaje. Pa je bil september glede na obisk gostilne eden boljših mesecev v zadnjih letih.
Takšna kreativna kuhinja za na dom, pri kateri dobiš iz znane gostilne ali restavracije lično zapakirane sestavine in lepo grafično oblikovane recepte, je res veliko privlačnejša kot že pripravljene napol mrzle jedi v kartonu ali plastiki. Bo to postal nov trend pri dostavi hrane?To se v tujini že dogaja, tega si nismo izmislili mi. Upam, da se bo tovrstna kuharija obdržala in ne bo trajala le v času karantene. Ne smemo pa se slepiti, da bi od tega lahko živeli, ker gre za zajeten finančni vložek, za katerega dvomim, da se bo pokril. Imamo pa v zvezi s tem kar bogate načrte, ker vem, da se konec koncev nekomu iz Ljubljane ne ljubi enkrat na teden voziti k nam v gostilno. Prepričan sem, da bo, tudi ko bo virusnega obdobja konec, marsikdo raje kar doma organiziral pojedino in pripravil jedi po naših recepturah in iz naših sestavin, kot da bi se vozil na Dolenjsko. To je način dostave, ki vsekakor ima prihodnost. Da lahko doma poješ restavracijske jedi, ne da bi se bilo treba daleč voziti. Pa še brez težav lahko kaj popiješ zraven. Zato tudi uporabljamo sestavine, ki niso ravno vsak dan na jedilniku. Govejih ličnic in jagenjčkovih zarebrnic ne dobiš v vsaki mesnici, ljudje pa tudi ne vedo, kako bi te sestavine uporabili v kuhinji. Še vedno pa gre za sestavine in jedi, ki predstavljajo našo kulinariko, našo kmetijo in gostilno, tako da imajo tisti, ki naročijo naš paket, še vedno občutek, kot da jedo pri nas. Na tak način prek jedi ohranjamo pristen stik s svojimi gosti, kar je osnovni in poglavitni namen takega načina dostave hrane.
Boste nabor jedi širili? Lahko pričakujemo tudi degustacijski jedilnik v obliki paketa po pošti?Res smo imeli v načrtu, da bi že decembra pripravili degustacijski jedilnik s tremi jedmi, vendar nas je čas kar malce prehitel. Vsekakor bomo nabor jedi nadgrajevali. Pripravljamo pa tudi sistem, ki bo vključeval različne stopnje težavnosti pri pripravi samih jedi. Od takšnih, da določene jedi samo pogreješ ali na hitro zapečeš v ponvi ali pečici, do takšnih, pri katerih je treba obvladati zahtevnejše kuharske tehnike, ki se jih lahko naučite tudi prek naših receptur. Da na koncu dobiš občutek, da znaš pripraviti jedi, ki jih znajo le najboljši kuharski mojstri.
Imate pa v spletni ponudbi tudi izbor sestavin z domače kmetije, okoliških pridelovalcev različnih pridelkov in izdelkov ter pester izbor vin iz celotne vinske regije Posavje.Hoteli smo ponuditi vse stvari, ki so strogo iz našega okolja in izstopajo po kakovosti. V poplavi vseh možnih kulinaričnih dobrin in vin, ki se jih dandanes dobi na spletu, je povsem nepotrebno, da bi ponujali še kaj drugega. Želimo poudarjati lokalno identiteto.
Ko smo govorili po prvem zaprtju države spomladi, ste omenili, da vas je rešilo to, da niste vezani na množični turizem, na velike zabave, poroke in da se je zaradi družinskega ustroja kmetije veliko lažje prilagajati kriznim situacijam. Dandanes je verjetno podobno.Seveda. Letošnje leto smo preživeli v dobri kondiciji in če ne bi bilo spomladanskega zaprtja, bi imeli gotovo boljši promet kot lani. Drugi »lockdown« je takšen, kakršen pač je. Nikakor pa me ni strah, da ne bi preživeli. Marsičemu se bomo morali sicer odreči, kakšna investicija bo morala pač počakati, ampak prepričan sem, da bomo, ko se bo vse odprlo, spet delali dobro, čeprav po drugi strani ne pričakujem, da bo Dolenjska doživela množičen val turizma. Sam si še vedno želim, da bi ohranili domače goste. To je zame najpomembnejše. Smo domača gostilna, zato ne pričakujem, da bodo k nam hodili gostje iz ZDA ali s Kitajskega.
Čeprav se je Dolenjska v zadnjih nekaj letih z mlado generacijo gostincev in vinarjev razvila v eno prijaznejših regij do kulinarično-vinskih hedonistov, se po drugi strani zdi, da ste še vedno nekako odmaknjeni od glavnega vrveža, ki se vrti okrog kulinaričnega turizma.Prav pred dnevi se nas je prav na to temo pogovarjalo nekaj gostincev iz naše regije, s katerimi tudi sam dobro sodelujem. Prejšnji teden so bili namreč dnevi slovenskega turizma in v sklopu tega tudi konferenca menedžmenta, na kateri se je pokazalo, da Dolenjske v smislu gastronomske destinacije na zemljevidu Slovenske turistične organizacije (STO) sploh ni. Zakaj je tako, ne vem. Vse se vrti okrog Primorske, Gorenjske in Ljubljane. Prepričan pa sem, da nismo v gastronomskem smislu prav nič slabši. Ali gre tukaj za lobiranje ali kar koli drugega, prav tako ne vem.
Ste se pa znašli v Michelinovem vodniku. Mnogi so bili razočarani, ker niste dobili zvezdice.Sam nisem niti približno razočaran, temveč zelo vesel in ponosen, da smo dobili nagrado bib gourmand, kar pomeni, da ponujamo izjemno vrednost hrane za ugodno ceno. Te nagrade sem si pravzaprav najbolj želel, zvezdice niti v sanjah nismo pričakovali, ker nismo takšen tip gostilne. Nočemo postati del Michelinovega prestižnega sveta, temveč ostati domača gostilna, ki ponuja lokalne jedi in lokalne sestavine. Priznam pa, da smo bili malce razočarani, ker nismo dobili zelenega priznanja za trajnost, ki izpostavlja kuharske mojstre in njihove restavracije, ki delujejo v smeri bolj trajnostno naravnane gastronomije in posledično bolj trajnostne družbe. Očitno smo to premalo poudarjali pri promociji, ker se nam zdi povsem samoumevno, da uporabljamo le ekološke in najboljše sestavine z domače kmetije in iz lokalnega okolja.
