Koliko prometa skozi Slovenijo! A tokrat ne bomo govorili o preobremenjenih cestah, pač pa o nedovoljeni trgovini, ki prečka slovensko ozemlje v vseh smereh. Slovenija je zaradi svoje strateške zemljepisne lege na balkanski poti, članstva v schengenskem območju, pa še s koprskim pristaniščem povrhu logična izbira tranzitne poti za organizatorje vseh vrst kriminalnih dejavnosti.
Samo v zadnjih dneh smo denimo poročali, da so cariniki in policisti odkrili skoraj tono prepovedane droge konoplje v ladijskem zabojniku v Sežani, ki je skrita v pošiljki čaja pripotovala s Tajskega prek Rotterdama. Naši policisti so skupaj s sosednjimi končali preiskavo mednarodne kriminalne združbe, ki je organizirala nezakonite prehode migrantov iz Bosne v Italijo, jih ugrabljala in s posnetki izsiljevala njihove družine. Na TV Slovenija so poročali o trgovini z ljudmi, ko je kobariški gostinec več filipinskih delavcev posredoval v gostilno v Seči, kjer naj bi jih izkoriščali in trpinčili. Izvedeli pa smo še za razkrinkan načrt napada na mariborski zapor z raketometom, s katerim bi pomagali pobegniti vodji kriminalne združbe iz BiH.
Že samo ti primeri kažejo na mednarodno prepleteno problematiko. »Organizirane kriminalne združbe vključujejo raznovrstne dejavnosti, od trgovine z drogami in ljudmi do trgovine z orožjem, pranja denarja ter kibernetskega kriminala,« so našteli na generalni policijski upravi. Poglejmo, kaj vse prestrežejo na poti skozi Slovenijo.
Prepovedane droge po kopnem in po morju
Po ocenah Europola se s trgovino s prepovedanimi drogami ukvarja približno 40 odstotkov kriminalnih združb. Poleg drog so za kriminalce privlačne tudi sestavine za njihovo proizvodnjo. Združbe se hitro prilagajajo zakonodaji in varnostnim spremembam ter sodelujejo z mrežami po vsem svetu.
Pri slovenski policiji že dlje časa prepoznavajo globalno povezovanje in sodelovanje mednarodnih organiziranih kriminalnih združb z zahodnega Balkana in iz EU z južnoameriškimi ter azijskimi. Za širjenje prepovedanih drog po Evropi izkoriščajo logistične centre, kot vstopna točka na trg EU je zanje zanimivo tudi koprsko pristanišče.
Kokain v Slovenijo med legalnim tovorom, kot je sadje, z zabojniki tihotapijo predvsem iz Južne Amerike (Kolumbija, Brazilija, Ekvador). Prav tako kokain prihaja iz Španije, z Nizozemskega in iz Belgije, od koder ga kriminalne združbe tihotapijo v prirejenih prostorih tovornih in osebnih vozil. Heroin prihaja k nam iz Irana prek Združenih arabskih emiratov in Turčije po morski poti, pa tudi po balkanski poti iz Turčije prek držav zahodnega Balkana v države EU. Sestavine za izdelavo prepovedanih drog v Slovenijo v zadnjem obdobju tihotapijo predvsem s Kitajskega.
V Evropi proizvajajo nove sintetične droge za EU in svetovni trg, največ na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, na Poljskem in Češkem. Pripotujejo pa tudi s Kitajskega, iz Indije in držav Južne Amerike, poroča Europol. Na črnem trgu sintetičnih drog (amfetamin, metamfetamin, ekstazi oziroma MDMA ter sintetični različici kanabisa in opioidov) se obrne na milijarde evrov na leto, proizvodnja je vse bolj napredna, distribucija razvejana, droge pa iz leta v leto nevarnejše, opozarjajo v Europolu.
Pri nas je še vedno najbolj razširjena konoplja. Slovenijo lahko štejemo kot samozadostno, policisti odkrijejo številne prostore za gojenje konoplje, lani 75, letos do sredine maja 21. Še vedno pa preprodajalci velike količine konoplje, predvsem z višjo vrednostjo THC in cenejše, pretihotapijo v osebnih in tovornih vozilih iz Španije prek Francije in Italije v Slovenijo. Sledi uporaba kokaina in amfetamina, med najmanjkrat zaseženimi drogami pa sta heroin in ekstazi.
Cene prepovedanih drog v Sloveniji se v zadnjih letih niso bistveno spreminjale, ugotavlja policija: običajno gram kokaina stane okoli 60 evrov, heroina od 20 do 40 evrov, konoplje pet evrov, amfetamina od deset do 20 evrov in ena tableta MDMA približno pet evrov.
Prostitucija, prisilne poroke, delovno izkoriščanje
Prek Slovenije poteka tranzit žrtev trgovine z belim blagom z jugovzhodne Evrope v druge države članice EU, Slovenija pa je tudi ciljna destinacija, kjer tuje žrtve izkoriščajo. Policija najpogosteje odkrije zlorabe žrtev za spolno izkoriščanje, v zadnjem času pa tudi delovno izkoriščanje in prisilne poroke. »Odkrivanje, preiskovanje in še zlasti dokazovanje kaznivih dejanj trgovine z ljudmi je težavno, dolgotrajno in zapleteno, saj gre največkrat za mednarodno organizirano kriminalno dejavnost več oseb v daljšem obdobju,« pravijo pri policiji. Z razvojem digitalizacije združbe lažje novačijo in zavajajo žrtve, policistom pa otežujejo odkrivanje. Policisti so lani prepoznali 43 sumov storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, kar je več kot leto prej. Boj proti trgovini z ljudmi je ena od letošnjih prednostnih nalog, pravijo pri policiji.
Val nezakonitih vstopov v Slovenijo in tihotapljenja ljudi je letos občutno upadel. Policija je do konca aprila obravnavala 5781 nedovoljenih prehodov državne meje, lani v enakem obdobju pa 13.573. Do sredine maja so policisti obravnavali 69 osumljenih tihotapcev ljudi, v celotnem lanskem letu pa so našteli 482 tihotapcev. Zanimivo je, da je naša policija letos prijela tihotapce ljudi iz kar 21 držav, celo iz Uzbekistana, Estonije in Izraela. Največ jih seveda prihaja iz držav na balkanski poti. Slovenija je za nezakonite migracije še vedno v največji meri tranzitna država. Policija ocenjuje, da je z dodatnimi kontrolnimi točkami ter uporabo termovizijskih kamer, brezpilotnih letalnikov in mobilnih patrulj bistveno povečala učinkovitost zaznavanja in preprečevanja nedovoljenih migracij. »V večini primerov so nedovoljene migracije povezane z delovanjem kriminalnih združb, kar ostaja pomemben varnosten izziv,« dodajajo na generalni policijski upravi.
Tudi nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki imajo v rokah dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe: gre za prevoz, skladiščenje in proizvodnjo tobaka in tobačnih izdelkov na območju EU. Nezakonito pridobljeni dobički iz te dejavnosti so primerljivi z dobički od prodaje droge ali celo večji, poudarjajo pri policiji. Marsikdo črnega trga cigaret ne zaznava kot problem, v resnici pa je državni proračun zajetno oškodovan.
»Dosedanje preiskave so pokazale delovanje kriminalne združbe velikega obsega med Turčijo, Bolgarijo, BiH, Hrvaško, Nemčijo, Madžarsko, Italijo, Francijo in Slovenijo, saj je lega Slovenije najprimernejše tranzitno vozlišče, ki povezuje Turčijo in balkanske države tako s članicami EU kot tudi z Anglijo in Ukrajino,« ugotavljajo pri policiji.
Po Balkanu bo lahko Ukrajina trg za orožje
V zadnjih letih se Evropa vse bolj sooča z nevarnostjo nezakonitega orožja, ki kroži med posamezniki, kriminalnimi združbami in celo terorističnimi celicami. Slovenija ne velja za državo z visoko stopnjo oboroženega kriminala, je pa na tranzitni poti. Velik del nezakonitega orožja, ki se znajde na evropskih ulicah, izvira z območja zahodnega Balkana. Gre za ostanke vojne iz 90. let prejšnjega stoletja, ko je orožje pogosto končalo v zasebni lasti ali skritih skladiščih. Pištole zastava TT, avtomatske puške M70 in celo ročne granate še danes najdejo pot na evropski črni trg. Tihotapljenje orožja z Balkana izkorišča zemljepisne prednosti regije: kratke razdalje, odprte meje in sorodstvene povezave med prebivalci držav nekdanje Jugoslavije. Slovenija je tu pogosto zgolj vstopna točka za nadaljnji izvoz orožja proti Italiji, Avstriji, Nemčiji, Nizozemski in skandinavskim državam, kjer je povpraševanje največje. Cena kosa orožja, ki v izvorni državi stane nekaj sto evrov, lahko na zahodnem trgu doseže tudi desetkratnik vrednosti.
Poleg klasičnega tihotapljenja se nezakonito orožje širi tudi prek temnega spleta, kjer je mogoče kupiti orožje ali njegove dele, ki jih uporabniki sestavijo doma. V porastu sta tudi uporaba 3D-tiskalnikov za izdelavo komponent orožja in predelava legalnega orožja, denimo signalnega ali deaktiviranega, v orožje za kriminalno uporabo, policija omenja delavnice v Turčiji.
Varnostne službe opozarjajo tudi na posledice vojne v Ukrajini, od koder bi lahko prišlo orožje in pristalo v rokah kriminalnih združb zahodne Evrope. Te uporabljajo orožje za zaščito, izsiljevanje in likvidacije, medtem ko radikalizirani posamezniki, »osamljeni volkovi«, v njem vidijo orodje za izvajanje napadov. Množična streljanja so postala grožnja tudi v Evropi, ugotavljajo pri policiji: »Obračuni med kriminalnimi združbami, obravnavani v zadnjih letih, potrjujejo pripravljenost posameznikov za uporabo strelnega orožja tudi v javnosti. To pomeni dodatno varnostno tveganje za državljane in policiste.«
Policija izvaja skupne nadzore nad čezmejnimi pošiljkami odpadkov z inšpektoratom za okolje in finančno upravo, denimo na mejnih prehodih, avtocestnih kontrolnih točkah in v Luki Koper. Posamezne pošiljke prestrežejo tudi v okviru čezmejnega policijskega sodelovanja.
»Izvedemo okoli 70 nadzorov na leto. Med nezakonitimi pošiljkami odpadkov odkrijemo odpadno plastiko, kovino, kompresorje, električno in elektronsko opremo, gume,« so našteli pri policiji. Pošiljke odpadkov obravnavajo kot nezakonite, ker nimajo potrebnih soglasij, ker so dokumenti nepopolni, ker jih vozijo po napačni poti … Doslej so odkrite pošiljke odpadkov izvirale iz držav zahodne Evrope in so bile namenjene v države zahodnega Balkana ali vzhodne Evrope. Prestrezajo pa tudi nezakonite pošiljke odpadkov iz Evrope prek Luke Koper v Azijo in Afriko.
V primeru odkrite nezakonite pošiljke odpadkov pristojni organi, glede na težo kršitve, izvedejo prekrškovni postopek ali pa storilce osumijo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja. Lani je policija vložila 12 ovadb, povezanih z nezakonitimi pošiljkami odpadkov.
Policija se pri preverjanju in pregledu vozil na cesti največkrat sreča s primeri tihotapljenja živali, pri čemer storilci nimajo ustreznih dovoljenj za njihov uvoz ali izvoz. Pri tihotapljenju živali čez mejo lahko posledično, zaradi prevoza v nehumanih razmerah, pride do kaznivega dejanja mučenja živali. V večini primerov gre za tihotapljenje psov ali pa mrtvih ptic, ki sodijo med zavarovane vrste. Pri tem policija sodeluje s Fursom in veterinarji uprave za varno hrano. Pri nezakonitem uvozu in izvozu zaščitenih živali gre običajno za posameznike, ki lovijo ptice na Hrvaškem, v BiH ali Romuniji ter jih želijo nezakonito prepeljati v Italijo za hrano v restavracijah. Slovenija je pri tem večinoma tranzitna država.
