Ameriška gozdarska služba je po desetletjih uradnega molka in občasnih šaljivih objav na družbenih omrežjih objavila tri zgodovinske dokumente o domnevnih srečanjih z bitjem, ki je postalo znano kot bigfoot, ter v Kaliforniji organizirala javni forum na to temo. Odločitev sovpada s širšo objavo zveznih dokumentov o neznanih letečih predmetih, ki jo izvaja administracija predsednika Donalda Trumpa, in je med ljubitelji kriptozoologije sprožila val pričakovanj, je te dni poročal The Washington Post.

Agencija je 15. oktobra brez predhodne najave v svoji spletni čitalnici, namenjeni dostopu do informacij javnega značaja, objavila celo mapo z naslovom Zapisi o bigfootu/sasquatchu. Dokumenti segajo vse do leta 1941 in opisujejo prijave iz zveznih držav Montana in Washington. V enem izmed poročil iz Montane lovci v štiridesetih letih prejšnjega stoletja opisujejo nenavadno velike stopinje, ki so jim sledili, a so iskanje prekinili, ker so jih prestrašili srhljivi zvoki in močan smrad.

Resne raziskave

Najobsežnejši spis obravnava primer iz leta 1982 v narodnem gozdu Umatilla v Washingtonu. Takratni honorarni gozdni nadzornik Paul Freeman je nadrejenim prijavil srečanje z bitjem, nekaj dni pozneje pa v blatu našel približno 38 centimetrov dolge odtise stopal.

Znanstveniki sicer obstoj vrste zavračajo, saj kljub razširjenosti sodobnih gozdnih kamer ne obstaja verodostojen biološki dokaz.

Gozdarska služba je primer vzela resno, vendar sta biolog za divje živali in sledilec ameriške mejne policije ugotovila, da gre najverjetneje za spretno potegavščino. Odtisi so se namreč nenadoma začeli in končali, bili so plitvi, dolžina koraka pa se niti na strmini ni spremenila, kar je kazalo na uporabo gumijastega ali mavčnega kalupa.

Kljub uradni skepsi je pokojni profesor antropologije z državne univerze v Washingtonu Grover Krantz trdil, da so odtisi pristni, saj naj bi vsebovali kožne brazde, ki jih ni mogoče ponarediti. Freemanov sin Michael, ki danes zagovarja zapuščino svojega očeta in njegov zamegljeni videoposnetek domnevnega bitja iz leta 1992, objavo dokumentov pozdravlja in poudarja, da bi morale oblasti razkriti vse razpoložljive podatke.

Zanimanje medijev

Pri ameriškem ministrstvu za kmetijstvo, pod katero sodi gozdarska služba, razlogov za objavo niso podrobneje pojasnili. Poudarili so samo, da pri objavi arhivskega gradiva upoštevajo zanimanje medijev, raziskovalcev in širše javnosti, ter dodali, da so zgodbe o teh bitjih del bogate kulturne tradicije ameriških javnih gozdov.

Poročilo iz leta 1982, ki je povezano z iskanjem nenavadnega bitja. / Foto: Fs.usda.gov

Poročilo iz leta 1982, ki je povezano z iskanjem nenavadnega bitja. / Foto: Fs.usda.gov

Vzporedno z gozdarskimi arhivi je ameriško obrambno ministrstvo v okviru programa za razkrivanje dokumentov o NLP-jih objavilo poročilo iz leta 2010 o preiskavi paranormalnih pojavov na ranču v Utahu. Preiskavo je vodilo podjetje Bigelow Aerospace Advanced Space Studies, ki je takrat delalo za Pentagon. Zaslišali so več kot 25 domačinov in uradnikov, pri čemer je enajst prič opisovalo več kot 1,8 metra visoka, psom ali volkovom podobna bitja, ki hodijo po dveh nogah. Priče so poročale tudi o svetlobnih kroglah, »spreminjevalcu oblik« in celo dva metra in pol dolgem črvu.

Dokumenti razkrivajo, da so preiskovalci z domnevnimi bitji poskušali vzpostaviti stik s pomočjo iger, ugank in merjenja magnetnih polj ter sevanja. Materialnih dokazov niso našli. Lovske kamere niso posnele ničesar nenavadnega, zbrani vzorci dlak pa so pripadali psom in rakunu.

Posnetek neobičajnega stopala z Mount Everesta. / Foto: Dokumentacija

Posnetek neobičajnega stopala z Mount Everesta. / Foto: Dokumentacija

Znanstveniki sicer obstoj vrste zavračajo, saj kljub razširjenosti sodobnih gozdnih kamer ne obstaja verodostojen biološki dokaz. Hkrati je skupnost tistih, ki so prepričani o obstoju nenavadnega bitja, 20. oktobra pretresel dokumentarni film Capturing Bigfoot režiserja Marqa Evansa. Ta s pomočjo arhivskih posnetkov in pričevanj dokazuje, da je najbolj znani posnetek bigfoota iz leta 1967, ki ga je posnel Roger Patterson, v resnici potegavščina, posneta s kostumom iz krznenih plaščev, pa je poročal nemški Bild.

Voditelj podkasta Bigfoot Society Jeremiah Byron ob tem priznava, da je slavni posnetek očitno ponaredek, vendar v nedavnih objavah vladnih arhivov kljub temu vidi znak, da bi se uradne institucije lahko končno odprle za resnejšo razpravo o tem pojavu.

Priporočamo