Minuli petek so z Mestne občine Velenje sporočili, da je nekdo v noči s četrtka na petek poškodoval šest metrov visok spomenik Tita, ki je ostal brez glave. Gre za bronasto skulpturo Josipa Broza - Tita, ki že vse od leta 1977 stoji na Titovem trgu v Velenju. Čeprav so se v preteklosti pojavljale težnje, da bi ga odstranili, se to ni zgodilo, saj gre za kulturno in zgodovinsko dediščino, ki je čas ne more in tudi ne sme izbrisati. Na objestno dejanje so se na velenjski občini ostro odzvali, po zaslugi hitrega odziva očividca pa so policisti storilca še isto noč odkrili.
»Občan je poklical na velenjsko policijsko postajo in povedal, da je v bližini velenjske glasbene šole videl, kako moški v svoje vozilo nalaga večji kovinski predmet. Policista, ki sta bila v bližini, sta se nemudoma odzvala na klic in kmalu ustavila vozilo, ki je ustrezalo opisu. Ugotovila sta, da ima voznik na vozilu nameščeni dve različni hrvaški registrski tablici, v prtljažnem delu pa je prevažal glavo bronaste skulpture Josipa Broza - Tita s Titovega trga v Velenju,« je razkrila Milena Trbulin iz Policijske uprave Celje. Nedvomno gre v tem primeru za kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po prvi točki 219. člena kazenskega zakonika.
Sredi Velenja od leta 1977
Med Velenjčani se je zelo hitro razširil glas, da je dejanja osumljen domačin, ki mu v najslabšem primeru grozi do pet let zaporne kazni, na velenjski občini pa so napovedali, da bodo od njega terjali tako moralno odgovornost kot tudi kritje vseh stroškov, ki bodo nastali s sanacijo oziroma ponovno namestitvijo glave Tita na svoje mesto.
»To, da nekomu pade na pamet, da zgodovinski dediščini, ki je del naše preteklosti, naše identitete, odstrani glavo, je nekaj, česar si nisem znal niti zamisliti, kaj šele predstavljati. Čeprav veliko truda vlagamo v to, da bi živeli v skupnosti, ki je ne glede na različna mnenja povezana, so med nami posamezniki, ki vnašajo nemir in razdor, kar pripelje do konfliktnih situacij. Kot župan bom vedno deloval tako, da bom poskušal skupnost povezovati in čim bolj poenotiti. Tiste, ki tega niso sposobni, pa je treba tako ali drugače kaznovati,« je bil v odzivu oster velenjski župan Peter Dermol.
Kip maršala Josipa Broza - Tita je leta 1977, po naročilu tedanje skupščine občine Velenje, izdelal akademski kipar Antun Augustinčić, pri modeliranju sta mu pomagala akademska kiparja Vladimir Herljević in Ivan Pavić. Spomenik so odkrili 25. junija istega leta, v čast 40-letnici prihoda Tita na čelo Komunistične partije (KP) Jugoslavije, 40-letnici ustanovnega kongresa KP Slovenije in maršalovi 85-letnici. Tito se dogodka, zaradi državniškega obiska v tujini, ni udeležil, se je pa po poročanju tedanjih kronistov sredi Velenja ob tem zbralo več kot 20.000 ljudi. Čeprav so večino Titovih spomenikov po koncu socializma in razpadu Jugoslavije po Sloveniji odstranili in nekatere prestavili v muzeje, je v Velenju kip Tita, ki je upodobljen kot razmišljajoč strateg in revolucionar v vojaški uniformi, ki zre predse, ostal v vsej svoji veličini.
Vandalizem tudi drugod po Sloveniji
Spomeniki in obeležja, povezani z narodnoosvobodilnim bojem (NOB) ali osamosvojitveno vojno v Sloveniji, so pogosto tarča vandalov. Januarja letos so neznanci s sovražnimi antisemitskimi grafiti popisali mariborsko sinagogo, septembra pa oskrunili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bil že tretjič tarča vandalov. Pred desetimi leti so neznanci tam narisali kljukast križ in napisali: »Nehajte se že igrati domobrance in partizane,« po le nekaj dneh pa so ga prelepili z rdečimi zvezdami. Pred šestimi leti so neznanci v eni noči popisali kar šest spomenikov na različnih lokacijah po Ljubljani. Lotili so se spomenika revolucije na Trgu republike in z neokusnimi grafiti popisali spominske plošče. »Vsebina grafitov kaže na to, da ne gre samo za vandalizem, temveč spodbujanje nestrpnosti in sovraštva,« je takrat na družbenem omrežju dejanje komentiral politik Milan Brglez.
Prav tako so neznanci v Rožni dolini z oranžno barvo popisali spomenik Toniju Mrlaku, pilotu helikopterja, ki so ga sestrelili med osamosvojitveno vojno. Pred štirimi leti je bil oskrunjen spomenik 24 talcem na ljubljanskih Poljanah, kjer so vandali izruvali plošče in vazo. Isto leto so se lotili tudi spominskega kompleksa na Pugledu na robu Ljubljane. Rdečo zvezdo, simbol upora, so prebarvali v rumeno, izpulili podstavek s smerokazi do drugih obeležij in jih ob tem tudi zvili. Pred štirimi leti so oskrunili spomenik na Pasji ravni nad Koširjevo domačijo v Polhograjskem hribovju, posvečen borcem Cankarjevega bataljona in dogodkom, povezanim z legendarno dražgoško bitko. Februarja 2021 pa so člani Mladinske organizacije Zveze združenj borcev na pohodu ugotovili, da so neznanci na Osankarici, kjer je bil poslednjo bitko legendarni Pohorski bataljon, poškodovali rdeče zvezde, ki so na drevesih služile kot markacije do spominskih obeležij. Februarja 2017 so nad breznom v Jelenovem žlebu neznani nepridipravi razbili obe plošči na spomeniku NOB in odstranili rdečo zvezdo. Aprila istega leta pa so na aleji spomenikov partizanskim poveljnikom pod Bazo 20 v Kočevskem rogu, ki je bila od aprila 1943 do decembra 1944 skrivno bivališče političnega vodstva slovenskega NOB, uničili spominsko ploščo Ivana Mačka - Matije. Te so postavili še trem nekdanjim veljakom Dušanu Kvedru - Tomažu, Francu Rozmanu - Stanetu in Francu Leskovšku - Luki namesto njihovih bronastih kipov, ki so izginili pred natanko desetimi leti. »Miru« ni imel niti nekdanji politik Boris Kidrič, čigar doprsni bronasti kip je sredi Kidričevega izginil v začetku leta 2010. A opisani primeri iz preteklosti so ostali nekaznovani, saj policisti storilcev niso odkrili.
